Franja

Aphrodīsium -iī, n (Ἀφροδίσιον) Afrodizij,

1. kraj z Afroditinim (Venerinim) svetiščem v Laciju: Mel., Plin.

2. Aphr. promuntorium predgorje Afrodizij ali Afrodizijsko predgorje
a) v Tesaliji: Plin.
b) v Kariji (= Afrodīsias 1.): Mel.

3. Aphr. flumen reka v Kariji: Plin.

Aphrodīta -ae, f: Aus., ali Aphrodītē -ēs, f: M. (Ἀφροδίτη) Afrodita, gr. boginja = rim. Venera (Venus).

aphron -ī, n (gr. ἄφρον) rastl. (gl. aphrōdēs): Plin.

aphronitrum -ī, n (gr. ἀφρόνιτρον) penasti soliter: Plin., Mart., P. Veg., Isid.; subst. pl. aphronitra pogačice iz penastega solitra: Cypr. = panes aphronitri (gen. sg.) Stat.

aphthae -ārum, f (gr. ἄφϑαι) hudi izpuščaji v ustih, poseb. pri otrocih, afte: Marc.; sg. aphtha: Th. Prisc.

aphyē -ēs, f (gr. ἀφύη) ribica losos smrdljivec (Salmo esperlanus, Linn.): Plin. — Soobl. apua -ae, f: Plin.

apiācius 3 (apium) zélenin, iz zélene: Hyg.

apiacus 3 (apium)

1. zélenast (= zéleni podoben): brassica Ca. ap. Plin. kapus = apiacon -ī, n: Ca., Isid.

2. zélenin, iz zélene: corona Hyg.

apiānus 3 (apis) čebelji: uva Plin. grozd, ki je všeč čebelam = muškatelka, tako tudi vinum Col. muškatno vino, muškatovec, vitis Col. muškatna trta; subst. apiāna -ae, f (sc. herba) rastlina kamilica: Ap. h.

apiārius 3 (apis) čebelji; le kot subst.

1. apiārius -iī, m čebelar: Plin.

2. apiārium -iī, n čebelnjak: Col.

apiastellum -ī, n (demin. apium)

1. bot., najbrž strupena zlatica: Ap. h.

2. bot. = bryōnia: Ap. h.

apiastra -ae, f (apis) ptica, ki zasleduje čebele = merops, najbrž čebelojedec legat: Serv.

apiastrum -ī, n (apium iz apis) matičnik, melisa, čebelam priljubljena rastlina: Varr., Col., Plin.

apiātus 3 (apium)

1. kakor z zéleninim semenom opikan, pikast: mensa Plin.

2. z zéleno (s)kuhan: aqua: Th. Prisc.

apīca -ae, f (iz. gr. ἄποκος brez volne) ovca golotrba: Varr., Plin., P. F.

apicātus 3 (apex) s svečeniško kapo okrašen: coniunx apicati Dialis O.

apicius 3 (apis) čebelam priljubljen, od čebel iskan, od tod slasten, sladek: vinum ap. Ca., Varr., Plin. (pri katerem pišejo nekateri Apicium), muškatovec, uvae Ca., Varr., Macr. muškatelke.

Apīcius -iī, m Apicij, rim. priimek. Posebno M. Gavius (Gabius) Apicius Mark Gavij (Gabij) Apicij, najslavnejši rim. sladkosnednež in gastronom v času Avgusta in Tiberija: Sen. ph., Plin., T.; od tod Apīcius, naslov knjige o kuharstvu, ki je ohranjena, njen pisatelj (menda iz 3. st. po Kr.) pa je neznan. Od tod adj.

1. Apīcius 3 Apicijev, apicijski =
a) omenjenega M. Gabija Apicija: epulones Sid.
b) poimenovan po nekem Apiciju (v dobi Katona st. ali pred njo): uva Ca., Varr., Macr.; subst. Apīcium -iī, n (sc. vinum) apicijsko vino: Ca., Varr.

2. Apīciānus 3 Apicijev, apicijski: coctura Plin., condimenta Tert.

apicula -ae, f (demin. apis) čebelica: Pl., Plin. idr.