Franja

Albicī -ōrum, m Albiki, bojeviti gorjanci v Galiji nad Masilijo: C.

albicō -āre (albus)

I. trans. beliti, le v pass. = belo peniti se: Varr. ap. Non. —

II. intr. belkast biti: Plin., prata albicant pruinis H.; pogosto adj. pt. pr. albicāns -antis belkast, bledeč: litus Cat., paleae Col., colos Plin.

Albīnus -ī, m Albin, priimek, zlasti Postumijevega rodu, iz katerega je poseb. znan A. Postumius Albinus Avel Postumij Albin, konz. l. 151, zelo izobražen mož, ki je napisal rim. zgodovino v gr. jeziku: Ci., Gell. Nekega oderuha Albina omenja: H.

Albius 3 (albus) Albij(ev), ime rim. rodu. Znani so poseb.:

1. Albius Tibullus Albij Tibul, najznamenitejši rim. elegik, Horacijev prijatelj: H.

2. Statius Alb. Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rim. vitez iz Larina, umoril je svojega svaka Avrija in dva svojih sinov ter poizkusil usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi si pridobil njegovo premoženje. Ko ga je Kluencij l. 74 tožil, se je najprej skušal rešiti s podkupovanjem sodnikov; ko se mu to ni posrečilo, je šel, da bi se izognil obsodbi, prostovoljno v pregnanstvo, kjer je l. 69 umrl: Ci.

3. njegov istoimenski sin, ki je na prigovarjanje svoje mačehe obtožil Kluencija podkupovanja in zastrupitve svojega očima: Ci.

4. Sabinus Albij Sabin Albij, Ciceronov sodedič: Ci. ep. Nekega sicer neznanega Albija omenja H. (Sat. I, 4, 29 in 109). — Od tod adj. Albiānus 3 Albijev: iudicium, pecunia (starejšega Stacija Albija Opijanika) Ci., negotium (s Sabinom Alb. zaradi prodaje dediščine na dražbi) Ci.

albor -ōris, m (albus) belina, beljava: Non., Vulg., alb. ovi Plin. Val., Pall. = beljak, v pl.: ovi albores Cael.

albūgō -inis, f (albus) belina, bela lisa, bela pega: iumentorum Plin., oculi Plin., Vulg. bela pega v očesu (kot bolezen), in capite Plin. prhljaj.

albulus 3 (demin. albus) belkast: Varr., columbus Cat.; o vodovju belkasto se peneč: freta Mart. Kot nom. propr. Albula -ae

1. fem., redkeje masc. (sc. aqua), staro ime reke Tibere: V., O., Plin., fluvius Albula, quem nunc Tiberim vocant L.

2. fem. (sc. aqua) in masc. (sc. rivus), potok med Rimom in Tibero, pritok Anijena, nastal je iz žveplenih zdravilnih studencev: O., Vitr., Sen. ph., canaque sulfureis Albula fumat aquis Mart., imenovan tudi Albulae aquae: Suet., iuxta Romam Albulae aquae volneribus medentur Plin. ali Albulae -ārum, f (sc. aquae): crudarum nebulae Albularum Mart.

3. fem., ime Nimfe tega potoka: Stat.

4. reka v ankonski pokrajini: Plin.

Alburnus -ī, m Alburen, visoko gozdnato gorovje v Lukaniji, vzhodno od Pesta (Paestum): V.; tudi tam čaščeni „gorski bog“: Tert.

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

Alcathous -ī, m (Ἀλκάϑοος) Alkatoj,

1. Pelopov in Hipodamijin sin, ubil je leva, ki je raztrgal Megarejevega sina; Megarej mu je nato dal za ženo hčer Evehmo in z njo kraljevsko oblast v Megari. Alkatoj je znova sezidal mesto, ki so ga bili Krečani razrušili, od tod: urbs ali moenia Alcathoi O. = Alcathoē (gl. Alcathoē).

2. Enejev svak in tovariš: V.

Alcē² -ēs, f Alka, karpetansko mesto v Tarakonski Hispaniji: L.

Alcibiadēs -is, acc. -em, redko -ēn, m (Ἀλκιβιάδης) Alkibiad, gr. moško ime.

1. Alkibiad Atenec, atenski vojskovodja in državnik, Klinijev in Dinomahin sin, Periklejev nečak, Sokratov učenec, roj. l. 450, umrl l. 404: Ci., N., Plin., Iust., Arn.

2. Alkibiad Lakedemonec, živel je v času vojne Rimljanov z Ahajci: L.

Alcidamās -antis, m (Ἀλκιδάμας) Alkidamant,

1. Elejan, Gorgijev učenec, retor: Ci., Q.

2. Alkidamant s Keja (Κέως); njegova hči Ktesila se je po smrti spremenila v belega goloba: O.

3. neki borilec: Stat.

Alcmaeō (Alcmeō), redkeje Alcmaeōn (in v razširjenih obl. Alcumaeō, Alcumaeōn, Alcumeō, Alcimeō) -onis m (Ἀλκμαίων, Ἀλκμέων) Alkmeon (Alkumeon, Alcimeon),

1. Amfiarajev in Erifilin sin, ki je na očetovo povelje usmrtil svojo mater ter nato zblaznel: Acc. fr., Ci., Hyg.; snov Enijeve tragedije: Ci. — Soobl. Alcumēus -ēi, m Alkumej: Pl. — Od tod adj. Alcmaeonius 3 Alkmeonov: furiae Pr. ki preganja Alkmeona.

2. filozof in zdravnik iz Krotona, Pitagorov učenec: Ci.

Alcmān -ānis, acc. -āna, m (Ἀλκμάν) Alkman, gr. pesnik od iz lidijskih Sard, živel v letih 670—640: Vell., Plin. Po njem se imenuje neki lirski metrum Alcmānium metrum alkmanski metrum: Serv.

Alcmēnē -ēs, v lat. obl. Alcmēna -ae, predklas. Alcumēna -ae, f (Ἀλκμήνη) Alk(u)mena, Elektrionova hči, žena Amfitriona iz Teb, z njim Ifiklova mati, z Zevsom Heraklejeva mati: Luc. fr., Pl., Ci., O., Pr., Sen. tr. idr.

Alcyonē (Halcyonē) -ēs, f (Ἀλκυόνη) Alkiona (Halkiona),

1. Eolova hči, vrgla se je v morje, ko je videla, da ženejo valovi njenega moža Ceika (Ceyx) mrtvega k obali; Tetida je oba spremenila v vodomca (prim. alcyōn); O., v pl.: Arn.; od tod alcyonē = alcyōn: Sen. tr., Val. Fl., Stat.

2. Atlantova hči, ena izmed Plejad: O.

3. Meleagrova žena, sicer imenovana Kleopatra: Hyg.

Alea -ae, f (Ἀλέα)

1. Aleja, arkadijsko mesto: Plin.

2. Alej(sk)a, Minervin priimek, pod katerim so jo častili v Arkadiji, zlasti v Aleji, Mantineji in Tegeji: Stat.

āleātor -ōris, m (ālea) kockar, igralec na srečo (ki živi od igre; te vrste ljudje so bili večinoma zloglasni prekanjenci, ki so jih zato v Ciceronovi dobi imeli za brezčastne, od tod aleator pogosto psovka sleparjem): Pl., Q. idr., cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., in his gregibus omnes aleatores,... omnes impuri impudicique versantur Ci.

alectoria (sc. gemma) -ae, f (ἀλέκτωρ petelin) alektorija, „petelinovec“, dragulj, baje v želodcu domačega petelina: Plin.