Franja

Calagurris -is, acc. -im, f Kalaguris,

1. mesto v tarakonski Hispaniji na ilergetskem ozemlju: L., Fl.

2. mesto v Hispaniji na vaskonskem ozemlju, roj. kraj Kvintilijana: Aus. — Od tod subst. Calagurritānī -ōrum, m Kalagurijci
a) preb. ilergetskega Kalagurija: C., z imenom Fībularēnsēs: Plin.
b) preb. vaskonskega Kalagurija z imenom Nas(s)icī: Plin.

Calaïs -idis, acc. -in in -im, abl. -ī in -ide, m (Κάλαϊς) Kalaid, Borejev krilati sin, ki je z bratom Zetom na argonavtski plovbi pregnal Harpije: O., Pr. idr.

2. samogovoreče ime (καλός) nekega lepega mladeniča: sidere pulchrior H.

calamitās, st.lat. cadamitās, -ātis, f (prim. gr. κήδω, dor. κάδω [po]škodujem, žalostim, κῆδος skrb, žalost, beda, lat. incolumis)

1. škoda na polju, zlasti po toči, toča, ujma, potem škoda ali izguba zaradi slabe letine, živinske kuge idr.: Pl., calamitas plures annos arvas calvitur Pac. fr., si aratio omnis tempestatis calamitate vacat Ci., calamitas fructuum Ci. neplodnost, slaba letina, pecus morbosum... saepe magna gregem afficit calamitate Varr.; pren. o osebah: sed ecca(m) ipsa egreditur, nostri fundi calamitas Ter., quacumque iter fecit (Verres), eius modi fuit, non ut legatus populi Romani, sed ut quaedam calamitas pervadere videretur Ci.

2. pren.
a) škoda, kvar, izguba, pogibel, zlo, beda, nesreča, nezgoda: mea pernicies cum magna calamitate rei publicae coniuncta est Ci., quam calamitatem (slepoto) ita tulit, ut... N., calamitatem perferre C., in calamitate esse S.
b) occ. nezgoda v vojni, izguba boja, evfem. poraz: Hirt., Vell., accidit illa calamitas apud Leuctra N., Cannensis illa calamitas Ci., magna clades atque calamitas rem publicam oppressisset S., calamitatem accipere C. biti potolčen, calamitatem inferre C. prizadeti; met.: adversus vires hostium, non adversus calamitates contendere Iust. proti poraženim sovražnikom.

Opomba: Gen. pl. calamitatum, pa tudi calamitatium: Sen. rh., Plin., Iust., Fl.

calamus -ī, m (gr. κάλαμος)

1. trst, trstina, trstje, trskovec: Lucr., Plin., calami palustres O., dispares O. (na dvocevni piščali, siringi), calamus cerā iungitur Tib.

2.
a) bil, bilka, steblo: lupini fragiles calami V., calamus altior frumento quam hordeo Plin.
b) pri drevju cepič, cepika: Col., Plin.
c) trst(je) kot dišavnica iz Arabije ali Sirije, najbrž naš kolmež: Ca., c. odoratus Col., Plin., ali aromaticus, Syriacus P. Veg.

3. met. stvari, izdelane iz trstja,
a) pisalna cevka, pisalo: Ca. fr., Ci. ep., Aus., Vulg., calamus scriptorius Cels., transverso calamo signum allinere H., calamos intingere Q., Mart.
b) trstenka, trstna (pastirska) piščal, frula: Pr., Sen. tr., ludere calamo agresti V., curvus calamus Cat., c. tibialis Plin.; v pl. = piščal, sestavljena iz več skupaj povezanih cevk, večcevna svirel, svirka, sopela, siringa: Lucr., Pr., calamos inflare levīs V., calamis agrestibus insonat ille O.
c) trstena strelica, puščica: O., Pr., calamos armare veneno V., arcum et calamos frangere V.
č) ribiška palica: calamo salientes ducere pisces O.
d) limanica, lepljenica za lovljenje ptic: Pr., Sen. tr., c. aucupatorius Mart.
e) kol za količenje vinske trte: Col.
f) označevalni, zaznamovalni drog: Col.
g) morilni drog (priprava za morjenje): Col.
h) kažipot v Egiptu: Plin.
i) roč na svetilniku: Vulg.
j) medic. pulmonis calamus dušnik, sapnik: Cael.

Calānus (Callānus) -ī, m (Κάλανος) Kalan, ind. gimnozofist, ki se je na Aleksandrovo željo pridružil mak. vojski; v Suzah se je sam zažgal: Ci., Val. Max.

calathus -ī, m (gr. κάλαϑος iz semit.)

1. pletena košarica, pletenica za cvetje, sadje, volno idr.: Vitr., Plin., (floribus) implent calathos lento de vimine textos O., afferat in calatho rustica dona puer O., (caseum) exportans calathis... pastor V. v sirnikih; poseb. košek, v katerega so predice spravljale volno: Iuv., non illa colo calathisve Minervae femineas assueta manus V., telasque calathosque infectaque pensa reponunt O.

2. pren.
a) košku podobna kovinska posoda za tekočine, čaša, kupa, latvica (za mleko): Col., Mart., vina fundam calathis V.
b) = modius korec, ki so ga kot znamenje plodnosti nadeli na glavo Apolonu Hieropolskemu in Jupitru Serapiju: Macr.
c) košarici podobna cvetna čaša: Col. poet., Aus.

calautica (napačno calantica) -ae, f zavijača, oglavnica, čepa, žensko pokrivalo, ki se s trakom pritrdi na glavo: Afr. fr., Ulp. (Dig.), Arn., Aus., Serv., calauticam capiti accommodare Ci. ap. Non.

calcātrīx -īcis, f (calcātor) tista, ki na kaj stopa; pren. zaničevalka, preziralka: mundi Prud.

calcō -āre -āvī -ātum (calx1)

1. s peto ali s celo nogo kaj teptati, stopiti (stopati) na kaj, gaziti: Col., Mart., Iuv., Suet., Vulg., viscera, viperam, hydrum O., mixtaque cruor calcatur arena V., ut pede ac vestigio (podplat) Caesaris calcaretur, orabat T.

2. occ.
a) nastopiti, iti kam, stopiti kam, stopati (hoditi) po čem: Petr., Sen. ph., calcanda semel via leti H., durum calcavimus aequor (led) O., calcati Iove luci Sil. gaji, v katerih prebiva Jupiter.
b) (po)gaziti, pohoditi, (po)tlačiti, (po)teptati: Col., huc ager ille malus calcetur V., uvas calcare Ca., Varr., O., Plin., Vulg. grozdje tlačiti, mastiti.
c) rastiti, jarčiti (o petelinu): Col.

3. pren. teptati = zaničevati, prezirati, zasmehovati, v nič devati: Sen. rh., Sen. ph., Stat., Cl., domitum amorem pedibus c. O., domi victa libertas nostra hic quoque in foro obteritur et calcatur L., insultet rogis, calcet et ossa mea Pr., ut, quae refutare non possumus, quasi fastidiendo calcemus Q., c. gentem Iust.

Calendae (calendae) in Kalendae (kalendae) -ārum, f (sc. dies), večinoma okr. CAL. ali KAL. (calāre, star. *calēre = καλεῖν izklic[ev]ati, Calendae torej „izklicni dnevi“; ob kalendah se je namreč izklicevalo, ali pridejo Nonae na 5. ali 7. dan tistega meseca)

1. prvi dan (vsakega) meseca, kalende: primi dies mensium nominati Kalendae ab eo, quod his diebus calantur eius mensis Nonae a pontificibus, quintanae an septimanae sint futurae Varr., Ausoniae Kalendae O., omnem redegit Idibus pecuniam, quaerit Calendis ponere H., Calendae intercalariae L. prvi dan v prestopnem mesecu. Večinoma v zvezi z imenom meseca: Cal. Feb. (= Calendis Februariis) Ci. prvega februarja, usque ad pridie Cal. Sept. (= Calendas Septembres) Ci. do zadnjega avgusta, Cal. Sextae O. prvi dan šestega meseca (= junija), Kal. Martiae Suet., Dig. ali Martiae Cal. H. (Martiae Kal. Mart.) ali Kal. Martis O. prvi marec, tudi femineae Kalendae Iuv. ali samo Calendae Pl. (Mil. glorios. 691); tega dne so rim. žene obhajale praznik „matronalia“ na čast Junoni, ki so ji žrtvovale in jo prosile za zakonsko srečo; Cal. Ianuariae (Februariae...) primae ali proximae Ca., Ulp. (Dig.) prihodnji prvi dan meseca; prvega dne v mesecu je bilo namreč treba odplačati dolgove in obresti dolgov, od tod tristes Calendae H., celeres Kalendae O. Preg.: ad Kalendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. = „plačati o svetem nikoli“ = nikdar, kajti Grki v svojem mesecu niso imeli kalend.

2. met. mesec: nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O., centesimis calendis Paul. (Dig.).

Callicula -ae, m Kalikula, gorovje na desnem bregu Volturna pri Kazilinu: L.

Callipolis -is, acc. -in in -im, f (Καλλίπολις) Kalipola, zemljepisno ime,

1. mesto ob Helespontu (zdaj Gelibolu): L., Plin.

2. etolsko mesto na tavrskem Herzonezu, sicer tudi Callium: L.

3. gr. mesto ob Tarentskem zalivu v Kalabriji (zdaj Gallipoli): Mel., Plin.

4. sicilsko mesto: Sil.

5. star. ime otoka Naksa: Plin.

Callirrhoē, pesn. tudi Callirhoē, -ēs, f (Καλλιῤῥόη in Καλλιρόη) Kaliroja,

1. studenec pri Atenah na južni strani Akropole: Plin., Stat.

2. studenec in kopališče v Pereji na vzhodni strani Mrtvega morja: Plin.

3. arab. studenec in kopališče: Plin.

4. povodna Nimfa, Ahelojeva hči, druga Alkmeonova žena: O.

5. Oceanova hči in Gerionova mati: Hyg., Serv.

6. Skamandrova hči in Pirantova žena: Hyg.

7. neka plesalka in priležnica: Pers.

callis -is, m in v prozi nav. f

1. stegnè, gonje (pl.), steza, pot čez goro ali skozi gozd: calles silvestres longuinqui Varr., calles inviae L., Cu., timor incessit, ne quas per imminentia iuga calles inveniret L., occulti, secreti calles V., silvestres calles vix singulis pervii Cu., iter callium Cu. hoja skozi sotesko; pesn. stezica mravelj: praedamque... convectant calle angusto (formicae) V., suum servantes... callem O. držeč se svoje stezice.

2. pl. met. pašniki, trate na planinah in v gozdovih: Italiae callīs et pastorum stabula praeoccupare Ci.; calles publicae Varr. državni planinski pašniki, od tod (provincia) silvae callesque Suet. uprava državnih gozdov in planinskih pašnikov, tako tudi: cui (quaestori) provincia... calles invenerat T.

Callistō -stūs, dat., acc. in abl. -stō, f (Καλλιστώ „Prelepa“, samogovoreče ime lepe žene) Kalisto (gen. Kaliste), mitološka hči arkadskega kralja Likaona, Dianina lovska tovarišica, Arkadova mati. Ljubosumna Junona jo je spremenila v medvedko, katero je Diana ustrelila, Jupiter pa jo je uvrstil med ozvezdja (Helice, Arctus maior ali Ursa maior Veliki medved, Veliki voz) na nebu: O., Cat., Pr., Hyg., Col.

calx¹, calcis, f, redkeje m (prim. lat. calcāre, calcitrāre, calcar, calceus)

1. peta: Pers., Plin., calces deteris Pl., quadrupedemque citum ferrata calce fatigat V., z okovano peto = z ostrogo, calcemque terit iam calce V. mu je za petami; pri živalih kopito, parkelj: iumenta calces remittunt N. ritajo, calce petere H., calce ferire O., tollit se quadrupedes et calcibus auras verberat V. maha po zraku (s prednjima nogama); preg.: advorsum stimulum calces (sc. iactare) Ter. proti ostnu brcati = nespametno se upirati, pugnis et calcibus Ci. z vsemi štirimi = na vso moč, gr. πὺξ καὶ λάξ, calcem impingere rei Petr. brco dati čemu = opustiti kaj, na klin obesiti.

2. pren.
a) c. māli podnožje jambora: Vitr.
b) calces scaporum pete stopniščnega obrobja: Vitr.
c) narast starejšega lesa (ki se odtrga skupaj z mladiko): (surculus) avelli cum sua calce coeptus est Plin.

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.

Calypsō -ūs (-ōnis: Ap., Aus., Macr., acc. -ōnem: L. Andr. ap. Prisc., Pac. ap. Char., C. ap. Q., Macr.) f (Καλυψώ) Kalipso (gen. Kalipse),

1. Nimfa na otoku Ogigiji, Atlantova hči, pri kateri se je iz Troje vračajoči Odisej mudil sedem let: O., Tib., Pr. idr.

2. gr. slikarka: Plin.

cama -ae, f (najbrž sor. s χαμαί na tleh, χαμευνή nizko ležišče) kratka in nizka postelja, pograd: Isid.

Camarīna (Camerīna) -ae, acc. -an (O.), f (Καμαρίνα) Kamarina, Kamerina, mesto na jugozahodu Sicilije: O., Plin. V bližini mesta je bilo močvirje z istim imenom, ki so ga Kamarinci, ne da bi se menili za opozorilo delfskega preročišča, izsušili in oblegajočim sovražnikom omogočili pot v mesto: Sil., Cl., fatis numquam concessa moveri adparet Camarina V.