Franja

Tauriscī -ōrum, m Tavríski, ljudstvo v Panoniji: Plin. — Od tod adj. Tauriscus 3 tavrískovski, tavríški: gens Plin. — Kot nom. propr. Tauriscus -ī, m Tavrísk, grški gledališki igralec: Ci.

Tauromenium (Taurominium) -iī, n (Ταυρομένιον) Tavroménij (Tavromínij), mesto na Siciliji (zdaj Taormina): Ci. ep., Plin. — Soobl. Tauromenē -ēs, f Tavroména: O. — Od tod adj. Tauromenitānus (Taurominitānus) 3 tavromén(ij)ski, tavromenitánski (tavrominitánski): civitas Ci., colles, vina Plin., Charybdis Lucan.; pl. subst. Tauromenitānī -ōrum, m Tavromén(ij)ci, Tavromenitánci, preb. Tavromenija: Ci.

taxeōta -ae, m takseót, oblastveni služabnik, sluga ali pomočnik: pozni Icti. — Od tod adj. taxeōticus 3 takseótov: pozni Icti.

Tegea -ae, f ali Tegeē -ēs, f (Stat.) (Τεγέα) Tégea, staro mesto v Arkadiji: L., Mel. — Od tod

1. adj.
a) Tegeaeus (Tegeēus) 3 (Τεγεαῖος) tégejski, tegeájski, pesn. = arkád(ij)ski: Pan V., Pr., limen Val. Fl. = Arcadia virgo O. = Callisto, hči arkad(ij)skega kralja Likaona, parens O. ali sacerdos O. = Karmenta, Evandrova mati, aper O. erimantski merjasec, domus O. Evandrova hiša, volucer Stat. = Mercurius; subst. Tegeaea -ae, f (sc. mulier) Tégejka = Atalanta iz Arkadije: O.
b) Tegeāticus 3 (Τεγεατικός) tégejski, tegeátski: volucer ali ales Stat. = Mercurius.
c) Tegeātis -idis, f (Τεγεᾶτις) tégejska, pesn. = arkád(ij)ska: mater Stat. = Atalanta, capra Sil.

2. subst. Tegeātēs -ae, m (Τεγεάτης) Tegeát, Tégejec, iz Tégee (izhajajoč, izvirajoč, doma): Stasippus Val. Max.; pl. Tegeātae -ārum, m Tegeáti, Tégejci, preb. Tegee: Ci.

Telamōn² (tudi Telamo) -ōnis, m (Τελαμών) Télamon

1. Ajak(s)ov sin, brat Peleja, oče velikega Ajanta in Tevkra: Ci., O., Stat., Val. Fl., Iust., Hyg. idr., Aiax Telemone natus H. — Od tod adj. Telamōnius 3 (Τελαμώνιος) Télamonov, Telamónijski; kot subst. Telamōnius -iī, m Telamónijec: O. = patron. Telamōniadēs -ae, m (Τελαμωνιαδής) Telamoniád = Télamonov sin = veliki Ajant: O.

2. mesto v Etruriji: Mel., Plin.

Telmēssus in Telmēssos -ī, f (Τελμησσός) Telmés, bogato pristaniško mesto v Likiji, po drugih v Kariji; slovelo je po svojih vedeževalcih: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod

1. subst.
a) Telmēssēs -ium, m (Τελμησσεῖς) Telméšani, Telmésijci, preb. Telmesa: L., Ci.
b) Telmēssius -iī, m Telméšan, Telmésijec, iz Telmésa izhajajoč (izvirajoč, doma): ager qui Ptolemaei Telmessii fuisset L.

2. adj.
a) Telmēssicus 3 telméški, telmésijski: sinus L.
b) Telmēssis -idos, f (Τελμησσίς) telméška, telmésijska: unda Lucan.

Temesa -ae, f (Mel.) ali Temesē -ēs, f (O., Stat.) in Tempsa -ae, f (sinkop. *Temsa) (L., Ci., Mel., Plin.) (Τεμέση, Τέμψα) Témeza, Témpsa, prastaro mesto v Brutiju, sloveče po svojih rudnikih, rimska kolonija. — Od tod adj.

1. Temesaeus 3 témeški, temesájski: Stat., aera O.

2. Tempsānus 3 témpski, tempsánski, témeški: ager L., incommodum Ci.

tĕmō² -ōnis, m denar za novake (vojaške novince, rekrute), novačnina: Cod. Th. — Od tod adj. temōnārius 3 novačninski, vojaškim novincem namenjen ali določen: onera, functio pozni Icti.; subst. temōnārius -iī, m izterjevalec (pobiralec) novačnine: Cod. Th.

Tenedus in Tenedos -ī, f (Τένεδος) Téned, otok ob obali Troade (zdaj Bozcaada): Ci., O., V., Mel., Plin.; heros eponymos tega otoka je kralj Tenes (Ten(n)ēs -ae, acc. -ēn (Τέννης)), strog, a moder vladar: Ci. — Od tod adj. Tenedius 3 ténedski: securis Ci. ep.; subst. Tenediī -ōrum, m Ténedci, Tenédijci, preb. otoka Tened: Ci.

Tentyra -ōrum, n (Τέντυρα) (Iuv.) in Tentyris -idis, f (Τεντυρίς) (Plin.) Téntire (Téntira), Tentírida, mesto v zgornjem Egiptu (zdaj Dendera, Iwn.t). Od tod

1. Tentyrītēs -ae, adj. m (Τεντυρίτης) téntirski, tentíridski: nomos Plin.; pl. subst. Tentyrītae -ārum, m (Τεντυρῖται) Téntirci, Tentíridci, Tentiríti: Plin., Sen. ph.

2. Tentyrīticus 3 (Τεντυριτικός) téntirski, tentíridski, tentirítski: linum Plin.

Teos in Teus -ī, f (ἡ Τέως) Téos, mesto na jonski obali nasproti Samosa, rojstni kraj Anakreonta: L. (z acc. Teum), Mel., Plin. Od tod adj. Tēius 3 in (pesn.) Tēïus 3 (Τήϊος) téoški, téjski, Anakreóntov, anakreóntski: Plin., Anacreon H., Musa O., Teiae fides H. Anakreontove strune; subst. Tēiī -ōrum, m Téošani, Téjci, preb. Teosa: L.

Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.

Terentum -ī, n (Fest., P. F.) ali Tarentum -ī, n (Serv.), tudi Terentus -ī, m (Serv.) (po enem od kodeksov) in Tarentos -ī, m (Mart.), gen. Tarenti (O. (Fasti 1, 501; v nekaterih izdajah najdemo obl. Terenti), Val. Max., Stat.), acc. Tarentum (L. epit.), abl. Tarento (Mart). Terént, Tarént, prostor na severozahodnem delu Marsovega polja, kjer so potekale stoletne igre (ludi saeculares). — Od tod adj. Terentīnus (z inačico Tarentīnus) 3 teréntski (terentínski), taréntski (tarentínski): tribus Terentina Ci., L. ali samo Terentina Senatus consultum in Ci. ep., Terentinus ludus Aus., ludi Terentini Varr. fr.

Opomba: Zapis Tarent … prevladuje (v najboljših rokopisih) pri piscih postavgustejske dobe; do njega je prišlo menda zato, ker so besedo povezovali s spodnjeitalskim mestom Tarent (Tarentum).

Tergeste -is, n Tergéste (m), keltsko-ilirsko trgovsko naselje v severnem Jadranskem morju (zdaj Trst), ki je v letih 178—177 skupaj z Istro prišlo pod rimsko nadoblast: Mel., Vell. — Soobl. Tergestum -ī, n Tergést: Mel. — Od tod adj. Tergestīnus 3 tergéstski, tergestínski: sinus Plin.; subst. Tergestīnī -ōrum, m Tergestín(c)i, Tergéstčani: L.

Terīna -ae, f (ἡ Τέρεινα) Terína, mestece v Brutiju: L. — Od tod adj. Terīnaeus 3 (Τερειναῖος) terínski, terinájski, iz Terine prihajajoč: sinus Pl., quidam Elysius Ci.

Termes³ -ētis, f Têrmes, Terméta

1. mesto v Tarakonski Hispaniji: Plin., Fl. — Od tod adj. Termestīnus 3 têrmeški, termétski, termestínski: natio T.; subst. Termestīnī -ōrum, m Termestín(c)i, Têrmešani, preb. Termesa (Termete): L. epit.

2. mesto v Joniji: Plin.

Tertulliānus -ī, m Tertuliján, poseb.

1. Q. Septimius Florens Tertullianus Kvint Septimij Florens (Florent) Tertulijan iz Kartagine, cerkveni oče (konec 2. in začetek 3. stol. po Kr.): Lact., Isid. — Od tod subst. Tertulliānistae -ārum, m tertulijanísti, tertulijánovci, Tertulijánovi pristaši (privrženci): Isid.

2. pravnik Septimija Severa: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Kot adj. Tertulliānus 3 Tertulijánov = podan od Tertulijana: senatus consultum Dig., Ulp., Cod. I.

tertus 3, gl. tersus 3 pod tergeō.

tēstor -ārī -ātus sum (testis1)

I. koga (po)klicati za pričo, pozvati (pozivati) za pričo, za pričo vzeti (jemati), (za)rotiti (se) na (kako božanstvo): Pl., V., Pr., Amm. idr., superos O., deos O., Ci., caelum Ci., foedera rupta, cives L., de quo te, patria, testor Ci.; s pron. acc.: hoc (o tem) vos, iudices, testor Ci., id testor deos Ter.; z odvisnim vprašanjem ali ACI: testabor deos hominesque, quid sentiam Ci., vos, dii patrii, testor integro animo me causam defendere Ci.; pass.: qui se sierit testarier (= testari) Tab. XII ap. Gell. kdor se je ponižno dal poklicati za pričo; od tod abl. sg. n tēstātō pred pričami: Ulp. (Dig.), Ap. —

II.

1. biti za pričo, pričati, izpričati (izpričevati): adversus cognatos pro cliente testatur Ca. ap. Gell., confiteor, testere licet O., saepe enim hoc testandum est Ci.; pf. s pass. pomenom: testata est (slovesno je bila razglašena) voce praeconis libertas Argivorum L.

2. occ. narediti (delati) oporoko, oporočíti, testírati, voliti: de filii pupilli re Ci., inmemor in testando nepotis decessit L., tabulae testatae Cat. oporoka; od tod abl. sg. n tēstātō decedere Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.) umreti po narejeni oporoki, umreti, zapustivši oporoko.

3. metaf. pričati, izpričati (izpričevati), dokazati (dokazovati): suos gemitu testata dolores O., carmina raros testantia mores O., campus sepulcris proelia testatur H., utraeque vim testantur Ci., Troiana tempora testatus H. ki je dokazal, da je živel v času trojanske vojne, testatus, quae praestitisset civibus L., testandi causā publicum agrum esse L.; od tod abl. sg. n tēstātō ko (ker) je dokazano (neutajljivo): Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom tēstātus 3 izpričan, dokazan, očividen, očiten, jasen: Herculis testatos orbe labores perferre O., res ita notae, ita testatae Ci., quo testatior esset memoria N., quo notior testatiorque virtus eius esset Hirt., testatissima mirabilia Aug., omnia multo maxime testatissima claruerunt Aug.

tetanus -ī, m (gr. τέτανος) otrdelost (otrplost, otrpnjenost) tilnika ali vratu, tetanični (mrtvični) krč, tétanus: Plin. — Od tod adj. tetanicus 3 (gr. τετανικός) imajoč otrdel (otrpel, otrpnjen) tilnik ali vrat, tétanusen, tétaničen: Plin.