Franja

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

Choerilus -ī, m (Χοιρίλος) Hojril iz Jasa, dvorni pesnik Aleksandra Vel., ta ga je baje za vsak dober verz nagradil z zlatom: H., Cu., Aus.

chrīa -ae, f (gr. χρεία) izrek z logično razlago, hrija (ret.): Sen. ph., Q.

Chrīsticola -ae, m (Christus in colere) častilec Kristusa, pesn. = kristjan: Prud. (z gen. pl. Christicolûm), Ven.

Chrȳsa -ae, f in Chrȳsē -ēs, f (Χρύση) Hriza,

1. mizijsko mesto z Apolonovim svetiščem, v katerem je bil svečenik Hriz (Chrȳsēs), Hrizidin (Chrȳsēis) oče: O. (z obl. Chrȳsa), Mel. in Plin. (z obl. Chrȳsē).

2. otok pri Kreti: Plin. (z obl. Chrȳsa), Mel. (z obl. Chrȳsē).

4. azijsko predgorje: Plin. (z obl. Chrȳsē).

Chrȳsās -ae, m Hriza, sicilska reka: Ci.; kot rečni bog: Sil. (z voc. Chrȳsā).

Chrȳsēs -ae, m (Χρύσης) Hriz,

1. Apolonov svečenik v mizijski Hrizi (gl. Chrȳsa), oče Astinome (Astynome), ki jo je sicer ugrabil Ahil, a so jo Grki kot plen prisodili Agamemnonu; ko je Apolon kaznoval gr. vojsko s kugo, so morali Grki Astinomo vrniti očetu: Luc. (z gen. Chrȳsī), O., Hyg. (z dat. Chrȳsī). — Chrȳses kot naslov Pakuvijeve tragedije: Ci. — Od tod patronim Chrȳsēïs -idos, acc. -ida, f (Χρυσηΐς) Hrizeida, Hrizova hči Astinoma (ki jo Hom. imenuje le Χρυσηΐς): O. Soobl. Chrȳsēïda -ae, f: Hyg.

2. Agamemnonov in Hrizeidin sin: Hyg.

Chrȳsis -idis, f (Χρυσίς) Hrizida = „Zlatka“, ime deklice v Terencijevi Andrii (Deklici z Androsa): Ter., Ci., in v neki Trabejevi komediji : Ci.

chrȳsoaspidēs -dum, acc. -das, m (gr.χρυσοάσπιδες) zlatoščitniki, izbrani pešaki z zlatimi ščiti: Lamp.

chrȳsophrys, acc. -yn, m (gr.χρύσοφρυς) hrizofrij, morska riba z zlato liso nad očmi: O., Plin.

Cicerō -ōnis (cicer, prim. Piso, Fabii) Ciceron, priimek Tulijevega rodu. Poseb.

1. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov ded, umrl l. 106: Ci.

2. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov oče: Ci.

3. L. Tullius Cic. Lucij Tulij Ciceron, brat 2., okrog l. 103 se je učil govorništva na Rodosu; njegov sin z istim imenom je živel v Atenah in Sirakuzah ter umrl l. 68: Ci.

4. M. Tullius Cicero Mark Tulij Ciceron, slavni govornik, rojen 3. I. 106 v Arpinu, na Antonijevo povelje umorjen 7. XII. 43: S., Q. idr.

5. M. Tull. Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov sin, rojen l. 65, v državljanski vojni je bil na Pompejevi strani: Ci., Plin.

6. Q. Tull. Cic. Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat, rojen l. 102, oženjen s Pomponijo, Atikovo sestro, od katere se je ločil l. 44, l. 43 je bil umorjen hkrati s svojim sinom Kvintom Tulijem Ciceronom, rojenim l. 66: Ci. ep., C. — Pl. Cicerōnēs
a) = Cicerona, sinova Marka in Kvinta Tulija Cicerona: Ci. ep., Cicerones pueri Ci. ep.
b) = možje, kakršen je bil Ciceron: Sen. ph. Apel. Cicerō Ciceron = velik govornik: Ven.; prim.: apud posteros vero id consecutus (M. Tullius), ut Cicero iam non hominis nomen, sed eloquentiae habeatur Q. — Od tod subst. Ciceromastīx -īgis, m Ciceronov bič (po zgledu Ὁμηρομάστιξ), sramotilni spis Largija Licinija proti Ciceronu: Gell. Adj. Cicerōniānus 3 Ciceronov, ciceronski: simplicitas Plin., aquae Plin. vodni vrelec, zdravilen za oči, v Ciceronovi vili v Puteolih; subst. Cicerōniānus -ī, m ciceronovec, Ciceronov pristaš: Hier.

cicōnia -ae, f

1. štrk, štorklja: Varr., H., O., Ph., Plin. — Soobl. cōnia (po drugih cōnea) -ae, f: ut Praenestinis „conia“ („conea“) est ciconia Pl.

2. met. „štorklja“
a) sramotilna gesta z roko, posnemajoča navzgor in navzdol gibajoči se štorkljin vrat: Pers., Hier.
b) neko ravnilo v obl. črke T: Col.
c) pri Hispancih = tollēnō: Isid.

cicūta -ae, f

1. (velika) trobelika, lajnež, strupena rastl.; njeno seme in listje so starodavniki uporabljali za hladilni obkladek proti vročici, njen sok, ki v večji količini povzroči smrt, pa, zmešan z medom, za zastrupljanje: Lucr., O., Plin. idr., quae poterunt umquam satis expurgare cicutae H. (kot hladilo „pesniške vročice“), cicutis alium nocentius H., mala tollet anum vitiato melle cicuta H., sorbitio tollit quem dira cicutae Pers. = Sokrata, ko je izpil čašo trobelikovca.

2. steblo trobelike, ki so ga uporabljali za piščali: Lact., cavas inflare cicutas Lucr., est mihi disparibus septem compacta cicutis fistula V.; met. iz trobelikinega stebla narejena piščal: hac te nos fragili donabimus ante cicuta V. — Kot nom. propr. Cicūta, -ae, m Kikuta, govoreče ime oderuha: H.

Cilla -ae, acc. -ān, f (Κίλλα) Kila, mestece v Eolidi z znamenitim Apolonovim svetiščem: O., Sen. tr.

Cīncius 3 Cincij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cincius Alimentus Lucij Cincij Aliment, l. 210 je poveljeval kot pretor, l. 209 kot propretor na Siciliji ter l. 208 brez uspeha poskušal z morske strani zavzeti Epizefirske Lokre na Brutskem: L.

2. L. Cinc. Aliment Lucij Cincij Aliment, sloveči letopisec med 2. punsko vojno, v kateri je bil ujet; pisal je v gr. jeziku: L.

3. M. Cinc. Aliment Mark Cincij Aliment, kot tr. pl. l. 204 uveljavil zakon lex Cincia de donis et muneribus, po katerem odvetniki ne bi smeli jemati darov za zastopanje v pravdi: Ci., L., T., Arn.

4. L. Cinc. Lucij Cincij, Atikov upravnik: Ci. ep.

Cīneās -ae, m (Κινέας) Kinea iz Tesalije, epikurejec, državnik, v veliki časti pri epirskem kralju Piru (Pyrrhus), ki mu je l. 280 poveril diplomatsko pogajanje z Rimljani: Ci. idr.

cingō -ere, cīnxī, cīnctum

1. opasati (opasovati), prepas(ov)ati: Pl., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonā aureā muliebriter cinctus Cu.; pogosto o orožju: (sinekdoha) ense latus cinxit O., ense latus cinctum... erat O., contentus ferro cingi latus Stat.; večinoma med.: cingi opasati se, oborožiti (oboroževati) se: Hispano cingitur gladio L. telis cingi V., cinctus ferro Cu., Suet. ali cultro venatorio Suet.; pesn. z grškim acc.: inutile ferrum (z železom) cingitur V.; abs.: cingitur ipse... in proelia Turnus V.; od tod: in alia militia cinctus Icti. drugje vpisan kot vojak; subst. cīnctī -ōrum, m sodniki v službi (naspr. discincti): Sid.; pren.: cingitur arcanis Saturnia... venenis Val. Fl. pripravlja se k...; occ.
a) oblačilo si prepas(ov)ati, podvez(ov)ati: cinctas resolvere vestes O., sinūs cingere Sil.; večinoma med.= podvez(ov)ati se: cingitur, certe expedit se Pl., cincta coniunx Dialis O., ut (latus clavus) sit paullum cinctis submissior Q., Gabino ritu (cinctu) cinctus L. (gl. cīnctus), cincta ritu Dianae O., puer alte cinctus H., cingi fluxore cinctura Suet., linteo cinctus Icti.; pesn. z grškim acc.: cinctaeque ad pectora vestes bracchia docta movent O. v obleki, visoko pod prsmi prepasani, podvezani.
b) ovi(ja)ti, (o)venčati, (o)kititi, obda(ja)ti: Val. Max., Col., Sil., muralique caput summum cinxere corona Lucr., c. aram coronis O., cincta ara cypresso O., c. tempora floribus Cat., pampino H., ramis, lauro V., myrto O., spicis Tib., cui tempora circum aurati bis sex radii fulgentia cingunt V., de tenero cingite flore caput O., cinxerat... barbara vitta comas O., lauro cinge volens, Melpomene, comam H., Gorgonis os cinctum anguibus Ci., ora Medusae Gorgonis anguineis cincta... comis O., flammis cingor V., (infantem filium) Germanicum appellavit cinxitque cunctis fortunae principalis insignibus T., anuli cingunt lacertos Mart.

2. pren. obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obkoliti (obkoljevati), okleniti (oklepati): tellus oras maris undique cingens Lucr., collem cingit palus, colles cingunt oppidum, flumen... paene totum oppidum cingit C., oppida fossae cingebant silvae V., campum collibus cingebant silvae V., cinxerunt aethera nimbi V., mediu diem cinxerunt tenebrae Sen. tr.; v pass.: Auct. b. Afr., Cu., urbe portus ipse cingitur, insula duobus portubus cincta Ci., quod moenibus cingebatur T., (insula) cingitur tribus milibus (pasuum) Plin. meri 3000 korakov v obsegu; voj. obrambno obda(ja)ti, kriti, (za)varovati: castra vallo L., hiberna vallo pedum IX et fossā pedum XV C. utrditi, urbem moenibus V., muris urbem, oppida muris O., domos muris Val. Fl., portas aggere Stat., segetem saepibus O., moenia flammis (s stražnimi ognji) V., equitatus latera cingebat C., equites cornua cinxere L., c. ultimum agmen validā manu Cu., universas copias plaustris Front.; pren.: diligentiusque urbem religione quam ipsis moenibus cingitis Ci.; occ.
a) (o poslušalcih) obstopati koga, obsipati koga: non enim coronā consessus vester cinctus est, ut solebat Ci.
b) kot spremljevalec ali zaščitnik koga obda(ja)ti, spremljati, biti v spremstvu koga, iti s kom: Vell., Sil., Cl., regi praetor Achaeorum et unus ex purpuratis latus cingebant L. kralja sta spremljala, latera regis duo filii iuvenes cingebant L., latus sancti cingit tibi turba senatus O., cinctăque adest virgo matrum nuruumque catervā O., ne egredientes in publicum (histriones) equites Romani cingerent T.
c) pesn. kak kraj obkrožati, obiti: cycni coetu cinxere polum V. c terrā syrtim Lucan., longa per extremos pomeria fines Lucan.
č) pesn. bivati ob čem: lacum Bycen c. Val. Fl.
d) (sovražno) obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zaje(ma)ti: urbem coronā ali omnibus copiis L., urbem obsidione V., ne murus quidem cingi potest C., Geticis si cingar ab armis O., c. domum undique Cu., hostium copias Front.; pren.: Sicilia undique cincta periculis Ci.
e) drevesa krog in krog (o)lupiti, da se posušijo: arbores Ulp. (Dig.), silvam Dig.

cinyra -ae, f (gr.κινύρα) kinira, azijsko glasbilo, nav. z desetimi strunami: Vulg.

circēnsis -e (circus) k cirkusu spadajoč, cirkuški: ludi circenses Ci., S., circense ludicrum L., T., c. pompa Suet. igre v cirkusu; subst. circēnsēs -ium, m(sc. ludi) cirkuške igre, igre v cirkusu: circenses ludi plebei L. ki so jih prirejali plebejski edili 20. X., magnis circensibus actis V. = igre Consualia na čast Konzu, ki jih V. zamenjuje z igrami v cirkusu, populus optat „panem et circenses“ Suet. Circenses so dirke z vozovi, rokoborbe, jahanje, boji med zvermi, tekme, pomorske bitke.

circiter(po zgledu adv. na -iter iz circum nastala beseda)

I. adv.

1. (o kraju) okoli, krog in krog, na vsaki strani, na vseh straneh: lapis quadratus c. Cassius Hemina ap. Plin. kockast.

2. pren. (o času) okoli (z gen.): c. meridie Pl., c. duobus mensibus Varr. v kakih dveh mesecih, media c. nocte C., quartā vigiliā c. C.

3. (pri številih) okoli, okrog, približno: c. quingentae species Varr., c. parte tertiā celatā C. diebus c. XV ad fines Belgarum pervenit C., c. passus sexcentos C., c. milia passuum ducenta N., c. duum milium intervallo S., c. pars quarta S., decem c. milia ab hoste abesse L.

— II. praep. z acc.

1. (o kraju) blizu, v bližini: nisi... loca haec c. excĭdit mihi (cista) Pl.

2. pren. (o času) ob, proti: c. hordeaceam messem Varr., c. Kalendas, c. Idus Novembres Ci. ep., c. Kalendas Iunias S., c. meridiem C., octavam c. horam H.