Franja

Sȳros -ī, f (Σύρος) Síros, kikladski otok med Delosom in Parosom, rodni kraj Ferekida (še zdaj Syros): O., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Sȳricus 3 síroški: Col., Plin.

2. Syrius 3 (Σύριος) síroški, na Sírosu rojen, po rodu s Sírosa: Ci.

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

Tagēs -gētis in -gae, acc. -ēn, m Táges ali Tagét, etrurski bog, Jupitrov vnuk, ki se je baje v Etruriji pred oračem Tarhonom iznenada dvignil iz zemlje v podobi dečka ter Etruščane učil umetnost gledanja v darovane žrtve in razbiranja znakov iz njih; njegove nauke so Etruščani zapisali v tagetske knjige (Tagetici libri): Ci., O., Stat., Amm., Serv., Fest. — Od tod adj. Tagēticus 3 tágeški, tagétski: sacra Macr., libri Amm., praecepta Longinus ap. Aug.

Talaus -ī, m (Ταλαός) Tálaos, Argonavt, sin Bionta in Perone, oče Adrasta, Erifile in Partenopeja: Talai gener O. Talao(so)v zet = Amfiaraj, Erifilin soprog. — Od tod
a) adj. Talaīonius 3 Tálaosov, Talajónijski, Tálaosovega rodu: Eriphyle O.
b) patron. Talaīonidēs -ae, m Talajoníd, Talaosov sin = Adrast: Stat.

Tamasos -ī, f (Ταμασός) Támaz, mesto na Cipru: Plin. — Od tod Tamasēnus 3 támaški, tamazénski: ager O.

Tamphilus -ī, m Támfil, priimek Bebijevega (Bajbijevega) rodu, npr. Q. Baebius Tamphilus Kvint Bebij (Bajbij) Tamfil: L.; M. in Cn. Baebius Tamphilus Mark in Gnej Tamfil: N. — Od tod adj. Tamphiliānus 3 Támfilov: domus N.

Tānagra -ae, f (Τάναγρα) Tánagra, mesto v vzhodni Bojotiji, ki je slovelo po izvrstnem vinu in reji petelinov: Ci., L., Plin. — Od tod adj.

1. Tānagraeus 3 (Ταναγραῖος) tanágrski, tanagrájski: Stat., meretrix Ci.

2. Tānagricus 3 tanágrski: galli, genus (sc. gallorum) Varr.

Tantalus (in Tantalos) -ī, m (Τάνταλος) Tántal

1. kralj Frigije, Zevsov sin, oče Pelopsa in Niobe. Nakopal si je jezo bogov, ker je drugim izdajal, kar je slišal pri obedu bogov, še zlasti pa zato, ker je ubil svojega sina Pelopsa in ga postregel bogovom, da bi preizkusil njihovo modrost. Zaradi svojih pregreh dela pokoro v podzemlju: do kolen stoji v vodi in nad njim visi sadje, vendar je vedno žejen in lačen, kajti kadar seže po vodi ali sadju, se mu umakneta: Ci., O., H., Pr., Tib., Hyg., Serv. idr. Od tod
a) patron. α) Tantalidēs -ae, m (Τανταλίδης) Tantalíd = Tantalov potomec (Pelops, Atrej, Tiest, Agamemnon, Orest): Acc. ap. Ci., O., Tantalidae fratres O. Atrej in Tiest; gen. pl. Tantalidum: Stat. β) Tantalis -idis, f (Τανταλίς) Tantalída = Tantalova potomka (Nioba, Hermiona, Helena idr.): O., Tantalides matres O.
b) adj. Tantalëus 3 Tántalov: manus, os Pr., tecta (= Argos), mensa Stat.

2. Tiestov sin, ki ga je zaklal Atrej: Hyg.; po drugih Brotejev (Broteas) sin, ki je bil pred Agamemnonom oženjen s Klitajm(n)estro; ubil ga je Agamemnon.

3. sin Amfiona in Niobe: O.

Taphiūsa -ae, f (Ταφιοῦσα) Tafiúza, otok med Levkadijo in obrežjem Akarnanije (zdaj Meganissi). — Od tod adj. Taphiūsius 3 tafiúzijski, tafiúški: Taphiusius lapis Plin.

Tapyrī -ōrum, m Tápir(c)i, ljudstvo v Mediji: Plin. — Soobl. Tapūrī -ōrum, m Tapúri: Cu. Od tod adj. Tapūrus 3 tapúrski: equites Cu.

Tarbellī -ōrum, m Tarbél(c)i, akvitansko pleme, ki je živelo na področju južno od Biturigov Vibiskov pa vse tja od Pirenejev: C., Plin. Od tod adj.

1. Tarbellus 3 tarbélski: Pyrene Tib., Aquae, mater, oceanus Aus.

2. Tarbellicus 3 tarbélski: qua litore curvo molliter admissum claudit Tarbellicus aequor Lucan., arva, origo, Atturus Aus.

Tarentum¹ -ī, n (iz gr. acc. Τάραντα: ὁ Τάρας) Tarént, bogato trgovsko mesto na obali Velike Grčije, ki so ga ustanovili Spartanci l. 707 (zdaj Taranto); mesto je bilo glavno središče pitagorejske filozofije: L., Ci., V., T., H., Mel., Plin., Iust. Soobl.
a) Tarentus -ī, f: Mel., Sil., Pl., Prud., Serv.; gr. acc. Tarenton: L. epit.
b) Tarās: Lucan. — Od tod adj. Tarentīnus 3 taréntski, iz Tarénta prihajajoč (izvirajoč, izhajajoč): ager Varr., L., oves Pl., Col., lana Varr., Plin., castaneae, vina Plin., pira Ca., Col., nux Col., nuces Plin., bellum Fl., principes L., Archytas Col., equites L. tarentski konjeniki (vrsta lahke konjenice); subst. Tarentīnī -ōrum, m Tarentín(c)i, Taréntčani, preb. Tarenta: L. — Vulg. adj. soobl. Terentīnus 3 teréntski = taréntski: nux Macr.

Tarquitius -iī, m Tarkvícij (Tarkvítij)

1. Etruščan, ki je pisal o drobogledstvu (umetnosti haruspikov, ki so prerokovali iz drobovja): Plin., Macr., Lact. — Od tod adj. Tarquitiānus 3 Tarkvícijev (Tarkvítijev): libri Amm.

2. neki Tarquitius Priscus Tarkvicij (Tarkvitij) Prisk: T.

Tartarus¹ (tudi Tartaros) -ī, m (V., H., Lucr., Ap.), acc. -on (Stat.) in Tartara -ōrum, n (V., H., O., Lucr., Ap.) (Τάρταρος, Τάρταρα) Tártar, podzemeljsko kaznovališče; sinekdoha podzemlje, kraljestvo mrtvih: Tartarus ipse bis patet in praeceps tantum V., animas sub Tartara tristia mittit (sc. Mercurius) V.; pooseb. Tartarus pater Val. Fl. = Pluto. — Od tod adj.

1. Tartareus 3 tártarski, podzemeljski, podzemski, podzemen: Ci. idr., deus O. ali Iuppiter Val. Fl. ali rex Cl. = Pluto, custos C. = Cerberus, sorores V., Stat. = Furiae, umbrae O., volucres Val. Fl. = Harpyae, Tartarei regina barathri Stat. = Tisiphone; pesn. tártarski = grozen, grozljiv, strašen, strašljiv, pošasten: specus Ph., nox Val. Fl., vox (Furij) V.

2. Tartarinus 3 tártarski = grozen, grozljiv, strašen: corpus Enn. ap. Varr., Enn. ap. Fest.

Tartēs(s)us in Tartes(s)os -ī, f (Ταρτησσός) Tartés, prastaro primorsko mesto v Hispaniji ob reki Betis (Guadalquivir): S. fr., Plin., Mel., Sil. — Od tod adj.

1. Tartēs(s)ius 3 tartésijski, tartéški: murena Varr. ap. Gell., litora O. = zahodni ocean; subst. Tartēssius -iī, m Tartésijec, Tartešán: Tartessius iste Ci. ep. = Balbus; pl. Tartēsiī -ōrum, m Tartésijci, Tartešáni, preb. Tartesa: Plin.

2. Tartēs(s)iacus 3 tartésijski, tartéški: aequor Sil., vadum Cl. = zahodni ocean, thyrsi Col. = lactuca; tudi = hispán(ij)ski: arenae Cl., stagna Sil.; pesn. = hispán(ij)ski: tellus Sil.

3. Tartēs(s)is -idis, f tartéška: lactuca Col.

Tarvīsium -iī, n in Tarvīsum -ī, n in Tarvīsus -ī, f Tarvízij (Tarvíz) (zdaj Tarvisio, Trbiž), mesto v Venetiji (Veneciji, zdaj Benečija). — Od tod adj.

1. Tarvīsiānus 3 tarvízijski, tarvíški: P. F.

2. Tarvīsīnus 3 tarvízijski, tarvíški: Cass.

3. Tarvīsānus 3 tarvízijski, tarvíški: montes Plin.

Tatius -iī, m Tácij (Tátij), s celim imenom Titus Tatius Tit Tacij (Tatij), kralj Sabincev: Ci., L., Pr. Kot adj. Tatius 3 Tácijev (Tátijev), tácijski (tátijski): turma Pr.

Taulantiī -ōrum, m Tavlántijci, ilirsko pleme, ki je živelo okoli Epidamna in Dirahija: L., Mel., Plin. — Od tod adj. Taulantius 3 tavlántijski: regna Sil., incola Lucan., Sil.

Taurī -ōrum, m Távri (Távrijci), skitsko pleme na sedanjem polotoku Krim; znani so bili po žrtvovanju človeških žrtev: Ci., O., Mol. — Od tod adj. Tauricus 3 távrski, távriški, távrijski: terra Taurica O. Tavrski Hersonez (zdaj Krim), ara, sacra O.; subst. Taurica -ae, f (sc. Chersonēsus) Távrski (Távriški, Távrijski) Hersonéz: Plin.

Taurīnī -ōrum, m Tavrín(c)i, ligurijsko pleme v Cisalpinski (Tostranski) Galiji: L.; njihovo glavno mesto je bila Augusta Taurīnōrum ali Colonia Taurīna (zdaj Torino): T. — Od tod adj. Taurīnus 3 tavrínski: saltus L.