Franja

Hermēs (v lat. obl. Herma) -ae, m (Ἑρμῆς) Hêrmes,

1. grški bog = lat. Mercurius. Od tod
a) Hermae (hermae) -ārum, m (Ἑρμαῖ) Hermesovi stebri (kipi), štirioglati stebri s Hermesovo glavo, kakršni so bili v Atenah ob cestah, na javnih prostorih, pred svetišči in hišami: Macr., nec hermas, quos vocant, licebat inponi Ci., accidit, ut una nocte omnes Hermae … deicerentur N.; v sg.: truncus Hermae Iuv.
b) Hermaeum -ī, n (Ἑρμαῖον) Hermáj, pravzaprav „Hermesovo svetišče“, potem a) trg v Bojotiji: L. b) neka vrtna soba (dvorana): Suet.

2. Hermes Trimaximus (= Τρισμέγιστος Trikratnajvečji, priimek egipčanskega Hermesa) Hermes Trismegíst, avtor (ali več avtorjev) iz 2. stoletja po Kr., je skušal znova oživiti staroegipčanske, pitagorejske in platonske ideje: Amm.

3. osvobojenec Plinija mlajšega: Plin. iun.

Hermionē -ēs, f (Ἑρμιόνη) Hermíona,

1. Menelajeva in Helenina hči, soproga Neoptolema, pozneje Oresta: Hyg., V., O., Mart. Lat. soobl. Hermiona -ae, f: Pr.

2. mesto v jugovzhodni Argolidi (zdaj Kastrí): L., Mel. Od tod adj.
a) Hermionicus 3 (Ἑρμιονικός) hermíonski: ager L.
b) Hermionēus 3 hermíonski: statio Ps.-V. (Cir.).

Hermogenēs -is, m (Ἑρμογένης) Hermógen,

1. stavbenik iz Karije: Vitr.

2. grški zgodovinopisec iz Tarza: Suet.

3. M. Tigellius Hermogenes Mark Tigelij Hermogen, nečak Sarda Tigelija, izvrsten glasbenik. Kot estetik je grajal Horacija, ta pa ga je v svojih pesmih zasmehoval: H. — Od tod adj. Hermogeniānus 3 Hermogenov (= M. Tigelija Hermogena): equi Cod. Th.

herniōsus 3 (hernia) kilav, počen: Porph., Marc., Vulg., patruus V. (Catal.). Soobl. hirniōsus 3; od tod subst. hirniōsī -ōrum, m kilavci: Lamp.

Hērō -ūs, acc. Hērō in (redko) Hērōn, f (Ἡρώ) Hêro, gen. Hêro,

1. lepa Afroditina svečenica v traškem Sestu, ljubica Leandra iz Abida, ki je vsako noč plaval k njej čez Helespont, dokler ni utonil; nato je Hero s stolpa, v katerem ga je vsakokrat čakala, skočila v morje: O., Serv. (z obl. ērō). Od tod adj. Hērōus 3 Herin: turres Lucan.

2. Danaida: Hyg.

Hērōdēs -is, m (Ἡρώδης) Heród,

1. ime več judovskih vladarjev; poseb. znan je Herod Veliki (l. 73—4), judovski kralj l. 40—4, prebrisan človek, a tiran. Znameniti so bili njegovi dateljnovi vrtovi (palmēta) pri Jerihi: H., T., Macr. — Od tod adj. Hērōdiānus 3 Herodov: dies Pers. sobota, crudelitas Aug.

2. neki grški filozof: Ci. ep.

3. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

4. Herodes Atticus Herod Atik, sloveč in bogat sofist iz atiškega Maratona, prijatelj (obema) Antoninoma, učitelj Vera (Verus) in slovničarja Gelija: Gell.

Hēsiodus -ī, m (Ἡσίοδος) Hezíod, ob Homerju najstarejši grški pesnik, roj. (okrog l. 850) v eolski Kimi (Cȳmē, Κύμη), odkoder se je preselil s svojim očetom v bojotsko Askro, zato imenovan Ascraeus (ὁ Ἁσκραῖος): Varr., Ci., O., Q. Spesnil je več didaktičnih epov; poseb.:
a) Ἐργα καὶ ἡμέραι (Opera et dies), nekaka „kmečka pratika“,
b) Θεογονία Rodovnik bogov.
c) Ἀσπὶς Ἡρακλέους (Scutum Herculis). — Od tod adj.

1. Hēsiodīus (-ēus) 3 (Ἡσιόδειος) Heziodov: Sid., illud Hesiodium Ci.

2. Hēsiodicus 3 Heziodov: carmen Serv.

Hesperus (-os) -ī, m (gr. ἕσπερος, sc. ἀστήρ, prim. lat. vesper) Hésper, zvezda večernica (lat. stella Veneris), v grški mitologiji sin Kefala in Avrore: Col., stella Lucifer (danica) interdiu, noctu Hesperus Varr. (prim.: stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Lucifer Latine dicitur, cum antegreditur solem, cum subsequitur autem Ἕσπερος Ci.), tibi deserit Hesperus Oetam V., illam non … Aurora … cessantem vidit, non Hesperus O., Hesperos … fusco roscidus ibat equo O., dux noctis Hesperus Sen. tr. — Od tod adj.

1. Hesperius 3 (gr. ἑσπέριος) večeren = proti večeru ležeč, zahoden, osojen: axis (nebo) O., fretum O. zahodno morje, amnes O., Lucan., orbis O., Val. Fl., rex (= Hesperus ali Atlas) O.; v grškem pomenu (ker leži Italija Grkom na zahodu) je pogosto = italski: Hesperia terra V. = Italija, Hesperium Latium, litus V., fluctus Hesperii H. = Tirensko morje; v rimskem pomenu pa = zahodnoafriški: Aethiopes Plin., promunturium Hesp. Plin. (zdaj rt Bojador). Tako tudi subst. Hesperia -ae, f (sc. terra) Hesperija, Zahodna dežela, v grškem pomenu = Italija: est locus, Hesperiam Grai cognomine dicunt V., Vesevi Hesperiae letalis apex Val. Fl.; v rimskem pomenu = Hispanija ali Zahodna Afrika: qui nunc Hesperiā sospes ab ultimā (redit) H., Hesperia je tudi mesto v kirenski pokrajini: Mel.

2. Hesperis -idis, f (Ἑσπερίς) večerna, zahodna: aquae V. = italsko vodovje; kot subst. = bot. rastlina nočníca (ki zvečer močneje diši kot podnevi): Plin.; pl. Hesperidēs -um, acc. -idas, f (Ἑσπερίδες sc. νύμφαι) Hesperide, hčere Hespera ali Ereba in boginje Noči (Nox), po drugih Atlanta in Hesperide (Hesperis), po številu 3, 4 ali celo 7; bivale so na otoku v Okeanu onstran Atlanta ob skrajnem zahodnem zemeljskem robu; tam so v krasnem vrtu skupaj z nikdar spečim stoglavim zmajem Ladonom čuvale drevo z zlatimi jabolki (= pomarančami): Ci., O., Serv., Hesperidum draco Varr., Hesperidum māla V. ali poma Hesperidum Stat., sacerdos, Hesperidum templi custos V., Hesperidum hortus Lucan., Hesperidum insulae Mel., Plin.

Hibērēs -um, m (Ἴβηρες) in (nav.) Hibērī -ōrum, m Hibêri,

I. preb. hispanske pokrajine Hiberije ob Hiberu (Ebru), najstarejši hispanski prebivalci: numquam … inpacatos a tergo horrebis Hiberos V., Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan., in universam Hispaniam M. Varro pervenisse Hiberos … tradit Plin., audiam (te) Hiberum (gen. pl.) narrantem loca Cat.; sinekdoha sg. Hibēr -ēris, m Hibêr, pesn. = Hispanec: me peritus discet Hiber Rhodanique potor H., durus Hiber Lucan., omnis Hiber … imminet ali omnis late cedit Hiber Sil. — Od tod

1. subst.
a) Hibēria -ae, f (Ἰβερία) Hibêrija, Hispanija tostran Herkulovih stebrov, pesn. Hispanija sploh: Vell., Fl., Eutr., Iust., quis ferae bellum curet Hiberiae? H.
b) Hibērīna -ae, f Hiberka, Hispanka: Iuv.

2. adj.
a) Hibēriacus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terrae Sil.
b) Hibēricus 3 hiberski, pesn. = hispanski: glans Varr. ap. Gell., funes H. iz bodičevja (= hispanske žukve) spletene, herbae Auct. ap. Q. bodičevje, (hispanske) žukve, mare Col. zahodno morje, ocean, terrae Sid.
c) Hibērus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terra Luc., Sil., gurges V. ali flumen O. ali mare Val. Fl. zahodno morje, ocean, ferrugo V., lorica H. iz hispanskega (tarakonskega) železa, iz rudnikov železa ob Hiberu, piscis H. vretenica, lokarda (iz Nove Kartagine in z vzhodne hispanske obale), pastor triplex (= Gerion na otoku Eriteji pri Gadesu); od tod: boves Hiberi ali vaccae Hiberae (= Geryonis) O., Hiberae domus Val. Fl., nodi Hib. Stat., populi M.; subst. Hibērus -ī, m (sc. fluvius) hispanska reka Hiber (zdaj Ebro): Ca. ap. Non., C., L., Mel., Plin., Lucan., Fl., Prisc.

— II. preb. azijske pokrajine Hiberije (gl. spodaj); pl. v obl. Hibērī: L. epit., Plin., Fl., Aur., Eutr., simul Hiberi magnis copiis Armeniam inrumpunt T.; v obl. Hibērēs: Mel. (z acc. Hibēras); sg. Hibēr, -ēris: Armeniae praetentus Hiber Val. Fl.; dat. Hibērō: cui vadis Hibero … coniunx Val. Fl. Od tod subst. Hibēria -ae, f Hiberija, dežela (azijskih) Hiberov južno od Kavkaza (današnja Gruzija): Hiberia … venenorum ferax H., hastatas effudit Hiberia turmas Val. Fl.

Opomba: Soobl. Ibēr … , Iber … , toda v najboljših rokopisih in napisih se bere le Hiber … , Hiber …

Hibernia -ae, f (Ἰέρνη, kelt. Erin) Hibêrnija, danes Irska: C., T., Ap. Od tod adj. Hibernius 3 irski, pri (ob) Irskem: fretum Ap. (?). — Soobl. Iūberna -ae, Iverna -ae: Mel., Iūverna -ae: Iuv., Ïernē -ēs, f: Cl. Jubérna, Ivérna, Juvérna, Ijérna (Jérna).

hībernus 3 (iz *heimrinos, prim. gr. χειμερινός, gl. hiems)

1. zimski, pozimi: castra Ca. fr., L. idr., prezimovališče, fici Ca., Col., mensis Sen. ph., menses Ci., Suet., tempora Ci., imber V., Mel., T., glans (želod), pulvis, sidus V., soles V., O. zimski sončni sij, Lycia V. kjer Apolon prezimuje, annus H. ali tempus anni Auct. b. Alx. zimski letni čas, Alpes H., T. zimske = mrzle, expeditio L. zimski, grando O., occidens L., Vitr. zimska večerna (zahodna) stran, oriens Col., aër Vitr., sol Cels., nives Q., pirum Plin. (hruška) ozimka, rosa Mart., arctos Val. Fl., hiberna (sc. bella) flentes Val. Fl., h. vultus Iovis Val. Fl. mrzel, Iuppiter Stat., miles Sen. tr., legiones Suet. ki prezimujejo v šotorih, vigiliae Gell. zimske noči brez spanja. — Od tod subst.
a) hībernum -ī, zimski čas: in hiberno Min.; adv. abl. hībernō v (ob) zimskem času, pozimi: Dig., Cypr., Cael., hiberno servantur mella Pall.
b) hīberna -ōrum, n α) (sc. castra) (pre)zimov(al)išče, zimovnik: Suet., Fl. idr., cohortes in hiberna misit Ci., hiberna cum legato praefectoque tuo tradidisses Ci., exercitum in hibernis collocare C., in Belgis omnium legionum hiberna constituere C., exercitum in hiberna … deducere C., Fabium cum sua legione remittere in hiberna C., cum tribus legionibus … trinis hibernis hiemare C., tres legiones ex hibernis educere C., ex hibernis discedere, egredi C., dies hibernorum C. čas bivanja v prezimovališču, hiberna sumpserant non ad usum belli, sed … N., in (ad) hiberna proficisci S., milites … ex hibernis in expeditionem evocare S., ibi hiberna aedificare L., ibi hiberna habere L., in hiberna Antiocheam concedere L., relictis hibernis T., isdem hibernis tendentes (legiones) T.; pesn.: terna transierint hiberna V. = tri zime. β) (sc. stabula) prezimovališče za živino, zimska ograda, zimski hlev (naspr. aestīva): Varr., Dig.

2. metaf. buren, viharen: flatūs, ventus V., mare razburkano zimsko morje H., Plin.; neutr. sg. adv.: increpui hibernum Pl.

Hicetāōn -ōnis, m (Ἱκετάων) Hiketáon, sin trojanskega kralja Laomedonta: Ap. Od tod adj. Hicetāonius 3 (Ἱκεταόνιος) Hiketaonov: Hicetaonius Thymoetes V. Hiketaonov sin.

hiems (redkeje hiemps), hiemis, f (gr. χεῖμα zima, χειμών zimski vihar, χιών sneg, lat. hībernus [iz *heimrinos], bīmus, trīmus, quadrīmus [iz *bi-himus, tri-himus, quadri-himus])

1. deževno —, viharno vreme, nevihta, vihar, neurje, dež: Acc. fr., Val. Fl., Stat., Cl., hiemis magnitudo Ci., vis frigorum hiemumque Ci., gubernator … , qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., dum pelago desaevit hiems V., intonata h. H. vihar z grmenjem, saevit h. O., quos hiems mersit aquis O., aspera crescit hiems … et bella gerunt venti O.; pesn. metaf. vihar = sila, (pre)moč: ignea (Vesevi) hiemps Val. Fl., flammea dīri montis (Vesuvii) hiems Stat., ferrea h. Stat. sila orožja = vojna.

2. meton. deževni čas in od tod (ker v Italiji in Grčiji pozimi najraje dežuje) zima, zimski čas (naspr. aestas): Ca., Col., Plin. idr. hieme navigare ali mare transire Ci., Arabes hieme et aestate peragrantes Ci., peragravi durissima hieme valles Agrigentinorum Ci., his locis … maturae sunt hiemes C., quamdiu hiems fuit N., hiemem et aestatem iuxta pati S., atra h. V., solvitur acris hiems H.; ἕν διὰ δυοῖν: pallor hiemsque (= pallor hiemalis) O.

3. pooseb. Hiems Zima = boginja zime: mactavit … nigram Hiemi pecudem V., stabat Autumnus et glacialis Hiemps O.

4. sinekdoha leto: sextam peregit hiemem Mart.; v pl.: seu plures hiemes seu tribuit Iuppiter ultimam H., post certas hiemes uret Achaicus ignis Iliacas domos H.

5. meton. zima = mraz, zmrzal: letalis h. O. smrtna groza, tu spectas hiemem succincti amici Mart.; pren.: h. amoris mutati O. ohladitev ljubezni.

Hierāpolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Ἱεράπολις) Hierápolis, Hierápola,

1. mesto v jugozahodni Frigiji, znameniti kraj Kibelinega bogoslužja; blizu mesta so bili vroči rudninski vrelci: Vitr., Plin., Ap., Amm., Vulg. — Od tod preb. Hierāpolītae -ārum, m: Plin. ali Hierāpolītānī -ōrum, m: Dig., Macr. Hierapoliti.

2. mesto v Siriji: Plin.

Hierocaesarīa (-rēa) -ae, f (Ἱεροκαισάρεια) Hierokajsarêja, mesto na severni lidijski meji: T. — Od tod preb. Hierocaesariēnsēs -ium, m Hierokajsarijan(c)i: T.

Hierō(n) -ōnis, m (Ἱέρων) Hiêron,

1. Hieron I. je v Sirakuzah vladal v letih 477—467; na njegovem dvoru so nekoliko časa bivali grški pesniki Pindar, Simonid, Bakhilid, Epiharmos in Ajshil: Ci.

2. Hieron II., Hieroklov sin, je v Sirakuzah vladal v letih 269—215. V prvi punski vojni je bil sprva zaveznik Kartažanov, potem pa Rimljanov: Pl., Varr., Ci., L., Sil., Fl., Iust. — Od tod adj. Hierōnicus 3 Hieronov = Hierona II.: lex Ci.

Hierosolyma -ōrum, n (Ἱεροσόλυμα iz hebr. Ierušalājim) Jerúzalem, glavno palestinsko mesto: cesar P. Elij Hadrijan je mesto na novo ustanovil, zato se je po njem imenovalo Aelia Capitolina: Ci., Plin., T., Suet., Fl., Lact., Eutr., M. Soobl. Hierosolyma -ae, f: Plin., Eccl. ali Ierosolyma in Jerosolyma -ae, f: Eccl., Vulg., tudi Hī̆erū̆sā̆lem ali Jerūsālem, fem. indecl.: Eccl. — Od tod

1. adj. Hierosolymārius 3 jeruzalemski; kot šalj. vzdevek Pompeja, ki se je zelo ponašal s svojimi azijskimi zmagami = jeruzalemski junak: Ci. ep.

2. subst. Hierosolymīta -ae, m (Ἱεροσολυμίτης) Jeruzalemec: Hier.

3. adj. Hierosolymītānus (Ierosolymītānus) 3 jeruzalemski: regnum Aug., episcopus Hier.

Hīmera -ae,

1. m (Ἱμέρας) Hímera, ime dveh sicil(ij)skih rek, ki izvirajo na Nebrodski gori (Nebrōdēs); manjša (zdaj Fiume Grande) teče proti severu, večja (zdaj Fiume Salso) proti jugu: L., Mel., Sil. Soobl. Hīmeras -ae, m Himera: Vitr.

2. f (Ἱμέρα) Himera (zdaj Termini Imerese), mesto na zahodni strani reke Himere vzhodno od Panorma, edina grška republika na severni sicil(ij)ski obali, zankelska (Zanclē) naselbina, ki jo je opustošil Hanibal: Ci., Mel., Plin., Iust. Soobl. Hīmera -ōrum, n Himera: O. — Od tod adj. Hīmeraeus 3 (Ἱμεραῖος) ali Hīmerēnsis -e, himerski, iz Himere: Plin.

hinniō -īre -īvī (-iī) (—)

1. rezgetati, hrzati; o konjih: Q., Ap., equus hinnit Lucr.; cantus hinniens (sc. Centauri Chironis) Sid. Od tod adv. pt. pr. hinnienter rezgetaje: Non.; subst. pt. pr. hinnientēs -ium, m hrzalci: Laelius (recte Laevius) ap. Ap., vel hinnientium vel mugientium greges: Ap.

2. metaf. od pohotnosti zarezgetati: statim ut mulieres viderint, hinniunt Hier.

Hippasus (-os) -ī, m (Ἵππασος = Jezdec) Hípaz,

1. Evritov sin: O., Hyg.

2. neki Kentaver: O.

3. kalidonski lovec: O.

4. Aktorjev oče: Hyg.

5. Priamov sin: Hyg. — Od tod patron. Hippasidēs -ae, m Hipazov sin: Naubolus Hipp. Stat.