Franja

canōrus 3 (canere)

1. pojoč, doneč, zveneč: animal Ci. (o petelinu), vox nec languens nec canora Ci. pojoč glas (kot govorniška slabost), canorus ales H. labod pevec, aves c. V. ptice pevke, fides c. V. jasno zveneča struna, aes c. V. doneča trobenta, turba O. trobentači, canoro choro Iuv. s petjem in plesom.

2. blagozvočen, blagoglasen, zvonek, miloglasen, soglasen, skladen, ubran, melodičen: vox Acc. fr., Ci., O., Petr., orator Ci. blagoglasno govoreč, profluens quiddam habuit Carbo et canorum Ci. gladko besedo in zvonek glas, versūs H., nugae H. prazen zven, latratus Col.; subst. canōrum -ī, n blagoglasje, blagozvočnost, zvočnost: canorum illud in voce splendescit Ci., canorum illud et profluens T.

Cantaber -brī, m Kantaber, Kantabrijec: Iuv., Sil., bellicosus Cantaber (kolekt.) H., C. indoctus iuga ferre nostra H.; večinoma pl. Cantabrī -ōrum, m Kantabri, Kantabrijci, divje ljudstvo na severnem obrežju Hispanije ob izvirih Ibera, ki jih je Avgust podjarmil šele v l. 25 do 19: Ca., C., L. epit., Mel., Plin. Od tod adj.

1. (redko) Cantaber -bra -brum kantabr(ij)ski: oceanus Cl.; subst. Cantabria -ae, f Kantabrija, sprva celo severno obrežje Hispanije, pozneje (po Avgustu) rim. pokrajina od Asturcev do Avstrigoncev in Vaskoncev: Plin., Suet., Fl. (Cantabria met. = Cantabri), Eutr.

2. Cantabricus 3 kantabr(ij)ski: bellum H., Suet., terrae, litora Mel., populi Plin.; subst. Cantabrica -ae, f bot. kantabrijski slak: Plin.

canthērius (cantērius) -iī, m (najbrž iz gr. κανϑήλιος tovorni osel)

1. konj skopljenec, rezanec: Varr. idr., cantherius distat ab equo, quod capus (kopun) a gallo Paul., cantherii albi Ci. belci; occ. zaničlj. = mrha, kljuse: Pl.; met. o oslu: Tert.; o zaspanem, uživanja ljubezni nesposobnem človeku: quamquam vetus cantherius sum, mihi nunc... adhinniret Pl.; preg.: minime cantherium in fossam L. nikar s konjem v jarek = nikar tako nápak delati.

2. pren.
a) brajdišče = kolišče s prečnicami za privezovanje vinske trte: Col., Plin.
b) arhit. škarnik, špirovec: Vitr.
c) jermenasta priprava (jermenje) za zdravljenje bolnega konja: P. Veg.

canticum -ī, n (canere)

1. v komediji lirsko mesto, melodramatičen samogovor (monolog) ali samospev (monodija) ob spremljavi piščali: Ci. ep., Ph., Suet., canticum agere (igrati, izvajati) L.

2. sinekdoha pesem, popevka, petje, poseb. zborovsko na odru: chorus canticum insonuit Ph., canticum repeti iubet Ph., nisi forte in carminibus (v besedilih pesmi) tantum et in canticis exigitur structura quaedam et inoffensa copulatio vocum Q., cantica qui Nili (egiptovske), qui Gaditana susurrat Mart., canticum adulescentiae garrire Ap. (o slavčku), rusticum, vetus c. Macr.

3. occ.
a) nesramna (kosmata, zabavljiva) pesem, zabavljica: Petr., Ap., Paul., obscena c. Q.
b) bajalne (čarovne) besede, čarovno besedilo, zagovor: hoc emolumentum canticis accipimus: praesagium et divinationem Ap.
c) pojoče (s pojočim glasom) podajanje govornika (kot slabost): Plin. iun., in epilogis paene canticum Ci., cantici quiddam habent sensimque resupinantur Q.

cantilēna -ae, f (cantilāre)

1. popevka, pesem po znanem napevu: Gell., Ambr., Aug., in cantilenis et proverbiis Vulg. v ljudskih pesmih, cantilenas meditari pro iubilo molliores Amm. mehkobne napeve namesto surovih vojaških; zabavljiva pesem, zabavljica: Vop.

2. (v slabem pomenu) stara pesem, blebetanje, prazna slama: cantilenam eandem canis Ter., neque ex scholis cantilenam requirunt Ci., totam istam cantilenam ex hoc pendēre, ut... Brutus in Ci. ep.

cantitō -āre -āvī (frequ. glag. cantāre) intr. in trans. pogosto peti, popevati: Afr. fr., Ter., Varr. idr., carmina in epulis Ci., ludi scenici, ubi haec cantiantur Aug.

cantor -ōris, m (canere)

1. pevec, glasbenik: cantoris morte Tigelli H., cantor Apollo H. kitared, cantores Euphorionis Ci. hvalisavci, cantor formularum Ci. žlobudra, drdra, antores probi Pl. = grajavci.

2. occ. pevec v igri, igralec, ki je izvajal „cantica“ in na koncu predstave občinstvu klical „plaudite!“: donec cantor „vos plaudite“ dicat H.; od tod: cantorum convicium Ci. kričačev.

cantus¹ -ūs, m (canere)

1. petje, opevanje, pesem: L., Lucr. idr., Sirenum Ci., bestiae saepe immanes cantu flectuntur Ci., sine cantu amburi Ci. brez žalostinke, funera cantu lusuque celebrare Val. Max., cantu tremulo H. s tresočim glasom, truci cantu Cu. z divjim vpitjem, citharae et cantūs peritus T., cantūs movete V. zapojte, verbosa cantu laudum suarum Graecia Val. Max.; o živalih: c. avium Ci., corvi Ci. krakanje, galli Ci., Vulg., perdicis O. pedpedikanje.

2. o glasbilih glas, ton, zvok, glasba, sviranje: Sen. ph., c. bucinarum Ci., cantu vocum et nervorum et tibiarum Ci., c. tubarum L., citharae H., Lact.; tudi tibicinum Cu.

3. occ.
a) bajalna (čarovna) pesem, bajalne (čarovne) besede, zagovor: cantu (iuvenes) vertere in pisces O., somnum dederant cantus magicaeque potentia linguae O., cantus vicinis fruges traducit ab agris... Tib. (I, 19 22), amores cantibus aut herbis solvere posse Tib., magici cantus Col. poet.
b) vedeževanje, prerokba: avis Tib., veridici cantus Cat.

Cānulēius 3 Kanulej(ev), rim. plebejsko rodovno ime. Poseb.

1. C. Canuleius Gaj Kanulej, kot tr. pl. l. 445 sprožil zakon, po katerem naj bi bile dovoljene poroke med patriciji in plebejci: Ci., L., Fl.

2. M. Canuleius Mark Kanulej, tr. pl. l. 421: L.

3. L. Canuleius Dives Lucij Kanulej Divit (Bogati), l. 171 je kot pretor v Hispaniji vodil preiskavo zoper rim. uradnike zaradi tožb domačinov: L.

cānus 3 (iz *casnos; prim. sab. cascus siv od starosti, star, lat. cariēs iz *casiēs)

1. siv, pepelnat, belkast: aequora Enn. fr., mare Plin. iun., aqua O., cani fluctus Ci. penasti, c. nix Lucr., H., grandine canus Athos, c. lupus, cana pluma cycni O., seges O. rumena setev, gelu V., December Mart. (ker je v tem mesecu narava siva); poseb.: cani capilli H., O., Ph., crinis Cat., O., caput Pl., O., Cat., Tib., barba Mart.; kot subst. cānī -ōrum, m (sc. capilli) sivi lasje: Val. Max., Sen. ph., non cani, nun rugae auctoritatem arripere possunt Ci., posuitque ad tempora canos O., anum simulat falsosque in tempora canos addit O., cani venerandi Sen. tr.; od tod

2. siv, sivolas = star, starikav, starodaven, častivreden, častitljiv: anilitas, senecrus Cat., Veritas Varr. ap. Non., Fides et Vesta, canae penetralia Vestae V., quidam bene canus Sen. ph., saecula c. Mart.

Canusium -iī, n Kanuzij, staro apulsko mesto, ki so ga ustanovili Grki, znano po lepi rdečkasti volni (zdaj Canosa di Puglia): Ci. ep., C., H., L. idr. Od tod adj.

1. Canusīnus 3 kanuzijski, iz Kanuzija: ager Varr., hospes Ci. ep., lana Plin., fuscae, rufae Mart., birri Vop.; subst.
a) Canusīna -ae, f (sc. vestis) obleka iz kanuzijske volne: Mart.
b) Canusīnus -ī, m Kanuzijec: bilinguis (= gr. in osk.) H., v pl. Canusīnī -ōrum, m Kanuzijci, preb. Kanuzija: Varr., L.

2. Canusīnātus 3 v kanuzijsko volno oblečen: Sen. ph., Mart., Suet.

capācitās -ātis, f (capāx) zajetnost

1. v prostoru prostornost, obsežnost: Paul., Front., Cod. Th., vasorum Col., uteri Plin., athletarum Plin. zajetnost; met. prostor: Iul. Val., capacitatem in animo esse, quo ea, quae meminimus, infundantur Ci.

2. pren.
a) obsežnost, obseg: immensa capacitas memoriae Aug.
b) zmožnost, sposobnost: habet et ipsa (materies) capacitatem formarum Aug. zmožnost (lastnost) spreminjati obliko; occ.
a) zmožnost kaj dedovati, sposobnost za dedovanje: G. (Dig.), Cod. Th.
b) duševna dovzetnost, doumljivost: humanae naturae Cod. I.

Capane͡us -eī, acc. -ea, voc. -e͡u, m (Καπανεύς) Kapanej, eden izmed sedmerice knezov pred Tebami; Jupiter ga je ubil s strelo, ko je gorel na grmadi, se je njegova žena Evadna vrgla v plamene: V., O., Pr. idr. Od tod adj. Capanēus in Capanēius 3 Kapanejev: Stat.

capāx -ācis (capere)

1. obsežen, obširen, prostoren: mundus Lucr., urbs, ripae O., conchae, urna H., capaciores scyphi H., quod nulla moles tam capax foret T. ne bi imela prostora za toliko ljudi; z objektnim gen.: circus capax populi O., rubrum mare animalium capax Mel., insula magnae sedis haud capax Cu. ki nima prostora za veliko naselbino, cibi vinique capacissimus L. velik jedec in pivec vina; z dat.: villa capax usibus Plin. iun.; z ad: calix capax ad tres sextarios Plin. držeč.

2. pren.
a) fizično ali duševno zmožen česa, za kaj, sposoben, pripraven, dovzeten za kaj: aures avidae et capaces Ci., capax est animus noster Sen. ph.; animus capax ad praecepta O., ad discendum c. Lact.; z gen.: capax mentis altae animal O. deležna, c. gloriae Cu. dovzeten za slavo, c. imperii T. sposoben za vladanje, nihil tam fortuitorum capax quam mare T. nikjer se ne dogaja toliko naključnih stvari kakor na morju; z abl.: mente capax Aug.
b) zmožen kaj dedovati, sposoben za dedovanje: qui capax est Paul. (Dig.); z gen.: specie dotis, cuius capax fuisset Pap. (Dig.), scriptus heres, cuiuscumque portionis capax Cod. I. — Adv. capāciter dovzetno, dojemljivo: Aug.

Capēna -ae, f Kapena, etr. mesto severozahodno od Vejev: Ca. ap. Serv., L. Od tod adj.

1. Capēnās -ātis kapenski: bellum, populus L., fundus, ager Ci., in agro Capenate L. ali subst. in Capenati Ci., L. na kapenskem ozemlju, na Kapenskem; subst. Capēnās -ātis, m Kapenec, pogosteje v pl. Capēnātēs -ium, m Kapenci, preb. Kapene: L., Plin. Nom. propr. Capēnās -ātis, m Kapenat, kapenska rečica v Feronijevem gaju: Sil.

2. Capēnātis -e kapenski: lucus Ca. ap. Prisc.

3. pesn. Capēnus 3 kapenski: hi... habent... lacum lucosque Capenos V.; porta Capēna ali Capēna porta Kapenska vrata v Servijevem obzidju starega Rima na vznožju hriba Celija; tu se je pričenjala via Appia: Ci., O. idr.: subst. tudi le Capēna -ae, f: Iuv.

caper -prī, m (gr. κάπρος s pomenom „veper“; prim. umbr. kabru = lat. caprum [acc. sg.] moško spolovilo)

1. kozel: Varr. ap. Gell., O., Plin., Mart. idr., vir gregis ipse caper V., voveram... album Libero caprum H. (ker je škodoval vinskim trtam, so ga darovali Bakhu).

2. met. po kozlu zaudarjajoči vonj potu izpod pazduhe: Cat., ne trux caper iret in alas O. (prim. hircus).

capessō -ere -īvī (redko -iī) -ītum (intens. glag. capere)

1. željno, urno z(a)grabiti, prije(ma)ti, popasti (popadati): animalia cibum dentibus capessunt Ci., arma c. V., O.

2. pren.
a) poprije(ma)ti se česa, vneto in resno kaj priče(nja)ti, poda(ja)ti se na kaj, kaj prevze(ma)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: Pr. idr., viam L. ubrati jo kam, napotiti se, bellum L., Cu., proelium Cu., proelia Sil., pugnam L. pričeti, pugnam manu L. spopasti se, otium T. vdati se brezdelju, noctem T. prebiti, vitam T. preživeti, spectaculum oculis (dat.) L. priskrbeti si, fugam L. v beg se pognati; poseb.: iussa capessere V. povelje izvršiti, rem publicam c. Ci., N., S. nastopiti državno službo, posvetiti se političnemu življenju, civitatem Plin. iun., magistratus, imperium, honores T. prejeti, doseči, provincias T. prevzeti upravo v provincah, inimicitias T. spor netiti.
b) za čim težiti, stremeti, hrepeneti po čem, želeti doseči, napotiti se kam, hiteti: Pl., Ap. idr., mundi partes medium locum capessentes Ci., animus superiora capessat necesse est Ci., alios finīs capessere est animus V., turrīs capessat V. naj plane na stolpe, c. Italiam V.; pren. se capessere Pl. (od)hiteti kam, (filius) se ad vitam et ad mores capessat Pl. vdaj se življenju.

3.
a) corde capessere Enn. zapaziti, videti.
b) doume(va)ti, razume(va)ti: in capessendis naturae sensibus ita obsurduit, ut... Gell.

Opomba: Star. obl. capissam = capessam Pac. ap. Non. Neizpričan pf. capessi Prisc.

Caphāre͡us (O.) ali Caphēre͡us (V., Mel., Plin.) ali Capēre͡us (Pac. fr.) -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, m (ὁ Καφηρεύς) Kafarej, Kaferej, Kaperej (zdaj Kafirevs), jugovzhodni rtič na Evboji, kjer se je razbilo gr. brodovje, ko se je vračalo iz Troje. Kralj Navplij je Grke z lažnimi znamenji zvabil na to mesto, da bi se tako maščeval, ker so mu ubili sina Palameda; met.: perpetimur Capharea O. brodolom ob Kafareju. — Od tod adj.

1. Caphārēus (Caphērēus) 3 (Καφήρειος) kafarejski, kaferejski: Capharea saxa Pr., Hyg., Tert., Capheream (tudi Caphaream) currere aquam O.

2. Caphāris (Caphēris) -idis, f (Καφηρίς) kafarejska, kaferejska: petrae Sen. tr.

capillāmentum -ī, n(capillus)

1. lasje: Plin.; poseb. lasulja: Petr., Suet.

2. pren.
a) nitke, vlakna korenin in listov: vitis Sen. ph., seminum Col., radicum Plin.
b) lasaste proge na dragulju: Plin.

capillus -ī, m (sor. s caput)

1. las, lasje na glavi; v sg.: Pl., Pr., T. idr., promissus C., L., longus N., passus Ter., C. razpleteni, spuščeni lasje, sordidati maxima barba et capillo Romae fuerunt Ci., processit composito capillo Ci. lepo počesan, c. tortus O. skodrani lasje, albus, albescens, niger H., purpureus V., barbam ac capillum summittere Sen. rh., quid capillum ingenti diligentiā comis? Sen. ph., in imaginem capilli unius aut multorum Cael.; v pl.: erant illi compti capilli Ci., promissa barba et capilli L., c. incompti H., intonsi, cani, sparsi per colla O., fusi Tib.; sinekdoha človeška brada, brk: Dionysius sibi adurebat capillum Ci. si je dajal brado odsmoditi, ex barba detonsi capilli Sen. ph.

2. pren.
a) živalska dlaka, kocina: caviculi Cat., membranae Pers., apum Col., haedi Gell.
b) vlakno, nitka pri rastl.: croci Plin.; od tod bot. capillus Veneris (= adiantum) venerini lasci, vodna praprot: Ap. h.