Franja

ānuloculter -trī, m (ānulus in culter) okroglast (kolčast) nož: Tert.

ānulus, redko annulus, -ī, m (demin. ānus, annus)

1. krožec, obroček, (pečatni) prstan, pečatnik: Varr., H. idr., de digito anulum detrahere Ter., anulum sibi ali alicui detrahere Ci. idr., hominibus honestis de digitis anulos auferre Ci., anulum induere Ci., in... cera centum sigilla imprimere hoc anulo Ci., anulo obsignare tabulas ali litteras Pl., Cu. idr., tabulis testamenti anulum imprimere Sen. ph., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno, gemmati (z vrezanimi kamni) anuli L. (moški nakit pri Sabincih), exonerare anulis digitos Sen. ph. Za republike je bil zlat prstan znak viteštva: an. equestris H., anulo aureo aliquem in contione donare Ci. ali honorare aliquem anulis T. = koga povzdigniti med viteze, quem (Icelum) anulis donatum equestri nomine Marcianum vocitabant T.; scriba tuus anulo aureo suo, quem ex his rebus invenit Ci. s svojim viteštvom, ius anulorum Suet. = viteštvo. Izročitev pečatnika kot znamenje prenosa pravic: anulum de digito suum tibi tradidit Ci., Alexander moriens anulum suum dederat Perdiccae N.

2. razne obročkaste reči:
a) an. velaris Plin. zavesni krožec (obroček).
b) (verižni) sklep: Plin., Mart.
c) garrulus an. (kolekt.) Mart. zvenčeči obročki na igralnem obroču (trochus; gl. to geslo).
č) lasni krožec, koder: comarum anulus Mart., in anulos suos recidere Sen. ph.
d) zaokrožena vitica: vitis anuli, quos ἕλικας vocant Cael.
e) krožec iz vejevja: virgei anuli Plin. krožci iz mirtovega dračja.
f) krožec iz (ene) niti: Amm.
g) obroček (= okrogli okras) na svitku dorskega stebra: Vitr.
h) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica (prim. ānus): Ca.

ănus -ūs, f starka, stara ženska, stara gospa, zaničlj. = baba, babura: a. annosa O., Cumaea (= Sibylla) O., fatidica, Sabella a. H. vedeževalka, vešča, Stoicorum πρόνοια Ci., quae est anus tam delira, quae timeat ista? Ci.; pren. (o izpitem možu): trabeata anus Ci.; atrib. = stara, osivela, priletna: sacerdos V., avia Cu., uxor Ps.-Q., matrona Suet., vidua Hier., virgines Aug.; cerva O.; charta Cat., amphora, testa Mart., terra Plin. pusta, nerodovitna, Appia via Pr., fama Cat., Mart.

Opomba: Star. gen. sg. anuis: Enn. fr., Ter., Varr. ap. Non.; dat. sg. anū: Luc. ap. Gell.

ānus (annus) -ī, m „krog“, „obroč“ (prim. ānulus): Varr., Suet. fr.; odt.

1. spona za noge: Pl.

2. evfem. (za podex) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica: anum appellas alieno nomine: cur non suo potius? Ci. ep., ani vitia Cels.

anxiētās -ātis, f (anxius) tesnobnost, plašljivost, boječnost: Ci., animi O., perpetua Iuv., valetudinem, quae nimia anxietate contingit, medici non probant T., a. comparandi Q., divortii Plin. pred ločitvijo;
a) = angor, (trenutna) tesnoba, bojazen, strah: O., Cu., Plin.
b) (skrbna) natančnost: Q., Gell., diligentis stili T.

anxietūdō -inis, f = anxitūdō: Eccl.

anxifer -fera -ferum (anxius in ferre) „tesnobonosen“, ki povzroča tesnobo, mučen: curae, dolorum vertices Ci. poet.

anxior -āri -ātus sum (anxius) vznemirjati se, v skrbeh biti za koga, za kaj: Ap., Vulg., super aliquo Arn., aliquā re Tert.

anxiōsus 3 (anxius) poln tesnobe, tesneč: Cael.

anxitūdō -inis, f (anxius) tesnobnost, tesnoba, plašljivost, strah: Acc. et Pac. ap. Non., anx. prona ad luctum Ci. ap. Non.

anxius 3, adv. -ē (angere)

1. tesnoben, nemiren zaradi česa, plašen, vznemirjen, v skrbeh, zaskrbljen, zlovoljen: rex Cu., morosi et anxii senes Ci., in pace anxii T., anxio animo esse Ci., a. mentes H., a. mens Suet., Amm., a. iudicium T. tesnobna previdnost v sodbi, anxium habere aliquem Auct. b. Afr., T., Plin. iun. koga plašiti, vznemirjati, anxie (= moleste) ferre aliquid S., trepide anxieque certare Suet., anxie prosequi Iust., anxie loqui Gell.; z abl. loci ali z loc.: anxius animo S., T., anxius animi S. fr.; z abl. instrumenti ali causae: irā et metu S., inopiā, gloriā eius, desiderio filii L., curis L., O., dolore simul ac pudore, sollicitudine, tantis malis Cu., venturis Lucan., amoribus Sen. ph.; pesn. in poklas. (po gr. περίφοβός τινος) z gen. (zaradi česa, zakaj): anxia furti O., anxius futuri Sen. ph., nepotum securitatis Plin., potentiae, sui T.; z acc.: suam iam vicem (za svojo osebo, zase) magis anxii quam eius, cui... L.; s praep.: anxii erga (zaradi, glede na) Seianum T., a. de instantibus curis, de periculo Cu., de fama ingenii Q., pro mundi regno O., pro eius salute Plin. iun., circa verba et compositionem Sen. ph., anxia classis ad ducis eventum Lucan.; z ne: ne qua seditio aut bellum oriretur, anxius erat S.; z ne non: Val. Max.; z odvisnim vprašanjem: S., quonam modo urbem ingrederetur,... anxio T.

2. met. tesneč, moreč, mučen: aegritudines Ci., curae L., timor V., amicitia T.; subst. neutr. pl.: pauca quaedam scrupulosa et anxia Gell.

Ānxur¹ -uris, m, gl. Ānxurus.

Ānxur² -uris, n (prim. Ānxurus) Anksur, prastaro volskovsko mesto v Laciju na apneniških strminah ob Ufentovem (Ufēns) ustju, l. 400 so ga osvojili Rimljani, od l. 329 rim. naselbina (pozneje imenovana Tarracīna): L. idr., impositum saxis late cendentibus Anxur H.; kot masc. gora Anksur, Anksurska gora, na kateri stoji mesto Anksur: candidus, superbus Anxur Mart.; tudi ime nekega tamkajšnjega vrelca: Vitr., Serv. — Od tod adj. Ānxurnās -ātis anksurski: populus L.

Ānxur³ -uris, m Anksur, Turnov zaveznik: V.

Ānxurus -ī, m (v napisih tudi Anxur ali Axur -uris, m) Anksur (Aksur), staro, z etrurskim Vejovijem (Veiovis = pogubni Jupiter, t. j. Pluton) istoveteno volskovsko božanstvo, bog zaščitnik po njem imenovanega mesta Anksur (gl. Anxur²): Anx. Juppiter V.

anȳdros = anhȳdros.

Anytos (Anytus) -ī, m (Ἄνυτος) Anit, eden izmed Sokratovih tožnikov: Tert.; od tod Anyti reus (= Socrates) H., O.

Anzabās, m Anzaba, asirska reka: Amm.

Anzitēna gēns Anzitensko ljudstvo v Armeniji: Cod. I.

Aoedē -ēs, f (Ἀοιδή = Petje, Pesem) Aeda, samogovoreče ime ene izmed prvih štirih Muz, hčere mlajšega (drugega) Jupitra: Ci.