Franja

īnfernus 3, adv. -ē (iz īnferus, kakor externus, supernus)

1. spodnji: pesn.: hic sese infernis e partibus erigit hydra Ci., amnis fluens in stagna inferna L., mare inf. Lucan. Tirensko morje; subst. īnferna -ōrum, n spodnji deli telesa, trebuh: purgat (helleborum nigrum) per inferna Plin.

2. occ. podzemeljski: inferno de gurgite suspicere O.; od tod podzemeljski = k podzemlju (spodnjemu svetu) sodeč: tenebrae H. peklenska tema, valles, sedes O., rex, tyrannus (= Pluton) O., Iuno V. podzemeljska kraljica (Prozerpina), palus O. reka Stiks, dii L., numina T., reges Iuv., Diana (= Hekata) Val. Fl., canes H., inferno potiri regno Col., undae Val. Fl., aspectus T. peklenski, strašen, arae, parens Sil., pallor Ap., rota Pr. (Iksionovo), ratis Pr. (Haronov čoln); subst.
a) īnfernus -ī, m podzemlje, spodnji svet: Vulg., Ambr.
b) īnfernī -ōrum, m prebivalci podzemlja, podzemljani, spodnji svet: apud infernos Pr.
c) īnferna -ōrum (sc. loca) n podzemlje, spodnji svet (naspr. caelestia): eademque cura et de infernis persuasio, caelestium contra T., inferna tetigit Sen. tr.; pri Eccl. = pekel (naspr. caelum): Vulg., Lact.

Īnōpus -ī, m (Ἰνωπός) Inóp, reka na otoku Delosu, ob kateri je Latona rodila Apolona in Diano: Plin., Val. Fl.

inter-amnus 3 (inter, amnis) med dvema rekama ležeč: terrae Lamp. (po drugih: interamnānae terrae v enakem pomenu); subst. interamnum -ī, n medrečje, ozemlje, ki ga obkroža reka: Iul. Val. Od tod subst. Interamna -ae, f Interámna (prim. „Medvode“), mestno ime, in sicer:

1. mesto v Umbriji med Narom in njegovim kanalom, rojstno mesto zgodovinarja Tacita in cesarja Tacita (zdaj Terni): Varr., Ci., T.

2. mesto v Laciju med rokavoma reke Liris (zdaj Teramo): Ci., L. Soobl. Interamnium -iī, n (Ἰντεράμνιον) Interámnij: Fl. — Od tod adj. Interamnānus 3 iz Interamne (ob Lirisu): Ci.; etnikon: Interamnās -ātis interamnanski, interamnatski = iz Interamne (ob Lirisu): ager L.; pl. Interamnātēs -ium, m Interamnáti, prebivalci Interamne:
a) v Umbriji: Varr., Ci. ep., Plin.
b) ob Lirisu: Plin.

Iordānēs -is, m Jordan, glavna palestinska reka, ki izvira na Antilibanonu in se izliva v Mrtvo morje: T., Plin., Lact. — Od tod adj. Iordānicus 3 jordanski, ob Jordanu ležeč: ripa Aug.

Īris -idis, acc. Irim V., Irin O., Ap., Irida Ap., voc. Iri V., O., f (Ἴρις) Íris, Írida

1. hči Tavmanta in Elektre, sestra Harpij, krilata, hitronoga (cita) potovka bogov, poseb. Junonina; boginja mavrice, po kateri se vozi z neba na zemljo (zato aëria zračna in roscida rosna; njenim krilom in obleki pripisujejo pesniki pestro šaro): concipit Iris aquas alimentaque nubibus affert O., Irim de caelo misit Saturnia Iuno V.

2. metaf.
a) mavrica: Sen. ph., Ap.
b) reka v Pontu: Val. Fl.

ir-requiētus 3 brez miru, brezpokojen: Enipeus (kot reka) O., Ceres (ko išče Perzefono) O., Charybdis sors O., sidera Sen. ph., i. semper agitatio Sen. ph., i. mundi ipsius circuitus Plin., cursūs Lact., bella O., motus, labores Amm.

Ismēnus (in —os) -ī, m (Ἰσμηνός) Ismén,

1. reka pri Tebah: O., Plin., Stat.; enako pesn. Ismēnias: Thebogenes scaturrex Varr.

2. Níobin sin O. — Od tod adj. Ismēnius 3 (Ἰσμήνιος) ismenski = tebanski: hospes O., Haemon Stat., heros (= Polinêjk) Stat.; k temu fem. Ismēnis -idis (Ἰσμηνίς) Ismenka, in sicer

1. Krókala kot hči rečnega boga Isména.

2. v pl. = Tebanke: O.

3. v ptice izpremenjene Iine družice: O.

Lādōn -ōnis, m (Λάδων) Ládon

1. reka v Arkadiji, Alfejev pritok: O., Sen. ph., Mel., Plin.; rečnega boga Ladona so imeli za Dafninega očeta: V.

2. moško ime pri: V.

3. Aktajonov pes: O., Hyg.

Laeros -ī, m Lér(os) (Lájr(os)) reka v Tarakonski Hispaniji: Mel.

Lambrus -ī, m Lámbrus, majhna reka v severni Italiji, pritok Pada: Plin.

Lārīs(s)us -ī, m (Λάρισσος) Larís, mejna reka med Elido in Ahajo (zdaj Mana): L.

Lāus -ī, m (Λᾶος) Láus (Láos), reka v Lukaniji: Plin.

Ledus -ī, m Led, reka v Narbonski Galiji (zdaj Lez): Mel., Sid.

Lerna -ae, f ali Lernē -ēs, f (Λέρνη) Lêrna, jezero, reka in mesto blizu Argov v Argolidi, kjer je Herkul ubil mnogoglavo vodno kačo (hidro) in velikanskega raka, ki ji je prišel na pomoč: Hyg., Mel., haec dextra Lernam... pacavit? Ci. poet., belua Lernae V. lern(aj)ska kača, Lernae pulsa tridente palus Pr., anguifera Lerna, fecunda veneno Lerna Stat., tu Lernan (gr. acc.) et Argos solus habe! Stat. Od tod adj. Lernaeus 3 (Λερναῖος)
a) lérnski, lernájski: pestis Lucr., anguis V., hydra Pr., echidna O., serpens Amm., cancer Col., venenum O. strup lern(aj)ske kače, sagittae Lucan.
b) pesn. = argívski, grški: coloni, alumni, reges Stat.

Lēthē -ēs, f (Λήϑη, apel. = pozaba) Léte, reka v podzemlju, iz katere so pile sence (= duše preminulih) pozabo vsega, kar so bile doživele na Zemlji (od tod oblivionis amnis Sen. ph. ali aqua oblivionis Lact.): soporifera O., si biberes securae pocula Lethes O., da mihi … hebetantem pectora Lethen O., inmisit Stygiam Paean in viscera Lethen Lucan. pozabo. Od tod adj. Lēthaeus 3 (Ληϑαῖος)

1. letájski, létski, podzemeljski: amnis V. ali gurges Cat. ali stagna Pr. = reka Lete, ratis Tib. = Haronov čoln, tyrannus (= Pluto) Col., di Lucan., ianitor Stat., nec Lethaea valet Theseus abrumpere caro vincula Pirithoo H. ne more odtrgati ljubemu Piritoju smrtnih spon, ne more ga rešiti smrtnih spon = ne more ga oživiti.

2. pesn. pozabonosen, uspavalen: sucus O., ros V., toda Lethaeo perfusa papavera somno V. s smrtonosnim spanjem.

Liger -eris, acc. -em in -im, abl. -e in -ī, m Líger, reka v Galiji (zdaj Loire, sl. Loara): C., Tib., Plin., Aus., Prisc.

Limaeas (Limaea) -ae, m Liméa(s), reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): abest Aeminius, quem alibi quidam intellegunt et Limaeam vocant, Oblivionis antiquis dictus multumque fabulosus Plin. — Soobl. Limia: flumen Limia, Durius amnis e maximis Hispaniae, ortus in Pelendonibus et iuxta Numantiam lapsus Plin., fluuntque per eos Avo, Celadus, Nebis, Minius et cui oblivionis cognomen est Limia Mel.

Liquentia -ae, m Likvéncija (zdaj Livenza), reka v Veneciji, ki je ob svojem izlivu v Tržaški zaliv tvorila pristanišče: Plin., Serv., Cod. Th.

liquor² -ōris, m (līquēre)

1. abstr.
a) tekočnost, židkost: aquae Varr., Ci., aquaï (= aquae) Lucr., cuius (lapidis) vomica liquoris aeterni argentum vivum appellatur Plin. vedno tekoči izcedek,
b) čistost, bistrost: Cydnus, aquae liquore conspicuus Val. Max.

2. meton. konkr. vsakovrstna tekoča snov (voda, studenec, reka, morje, vino idr.), tekočina: inveregere in me liquores tuos Pl., l. salis Ci. poet. odprtega morja, liquores perlucidi amnium Ci., liquor mellis Lucr. ali samo liquor Col. med, liquoris vitigeni latex Lucr., l. fluidus V. (= tabes) pokvarjene tekočine, de patera novum fundens liquorem H. ali aurea tunc pressos pedibus dedit uva liquores Tib. grozdni sok, vino, qua medius liquor secernit Europen ab Afro H. vmesno morje = Gadski (Gibraltarski) preliv, Virgineus l. O. voda iz vodovoda, imenovanega Aqua (aqua) Virgo, voda Deviškega vodovoda (gl. virgo), Stygius l. O., teritur parvo saepe liquore silex Pr., Pactoli liquores Pr. vodovje, niveus lactis l. Sen. tr., albus ovorum l. Col., Plin. beljak, Assyrii liquores Stat., l. lactis aut fontium Iust., in liquorem solvere Plin. izhlapiti, spremeniti (spreminjati) v paro, upariti (uparjati).

Līris -is, acc. -im (-em), abl. -ī, m (Λεῖρις) Líris, reka v Laciju ob meji s Kampanijo (zdaj Garigliano): Ci., H., L. idr.