Franja

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tueor -ērī, tuitus sum (le pesn. in poznolat.) in tūtus sum (le poznolat. in enkrat pri S., sicer se tūtus 3 uporablja le kot adj. pt. pf.), nav. (poseb. v pomenih pod številko 2 in 3) tūtātus sum (od glag. tūtor -ārī)

1. (po)gledati, ogledati (ogledovati) (si), ozreti (ozirati) se na kaj, gledati, opazovati (v teh pomenih skoraj vedno le pesn.): Enn. fr., Acc. fr., Pac. ap. Non., Pr. idr., ardescit tuendo Phoenissa V., tuendo oculos, voltum V., tueri naturam Ci., caelum Lucr.; z notranjim obj. (adv.): transversa tueri V. postrani, pisano gledati, acerba (srdito) tuens leo V.; ACI: hāc nocte in somnis visus sum tuerier (= tueri) procul sedere longe a me Aesculapium Pl., quae fieri in terris caeloque tuentur mortales Lucr.

2. metaf. gledati na kaj, paziti na kaj, (o)hraniti, (o)čuvati, (po)skrbeti za kaj: valetudinem N., cuius salutem (senectutem) tueri debeo Ci., beneficium Ci. ohraniti (ohranjati) v hvaležnem spominu.

3. occ.
a) (ob)držati v dobrem stanju, ohraniti (ohranjati): praedia, aedem Castoris, sarta tecta aedium Ci., idem tam parcus in aedificando, quam diligens in tuendo Plin. iun.
b) (v vojni) (o)braniti, ubraniti, (ob)varovati, zavarovati, (za)ščititi, zasloniti (zaslanjati): tam late tueri C., fines suos C., Ci., Syriam T., oram maritimam, oppidum, castra C., mediam aciem L. držati; metaf.: Numidis magis pedes (urnost) quam arma tuta sunt S., illum defendere, tueri praecipuum sacramentum est T., aliquem tueri et defendere T., rem publicam, laudem Africani, plebis libertatem et commoda, urbem et res urbanas, clientelam Ci., adolescentis miserrimi causam Q., reos O., lex tuetur aliquem Icti. Konstrukcije s praep. braniti koga ali kaj, proti komu (čemu), zoper koga (kaj), pred kom (čim): turrim ad (za, proti) omnes casūs C., nostra tueri adversus vim atque iniuriam L., tueri se adversus Romanos L., domum a furibus Ph., quibus copiis finīs suos ab excursionibus tueretur Ci., mare ab hostibus Auct. b. Afr., liberorum nostrorum pueritiam contra improbitatem magistratuum Ci., contra piratas Siciliam Q.
c) ohraniti, obdržati, udržati: paternam gloriam N., domesticae laudis amplitudinem Ci., suam dignitatem Ci., per se ipsum senatus tuetur maiestatem suam Ci.
d) držati kaj, držati se česa, izpolnjevati (dolžnosti): mores et instituta vitae melius Ci., sacra, munus, concordiam congregatam Ci.
e) hraniti, rediti, preživljati, vzdrževati, gojiti: vitam corpusque Ci., antea maiores copias alere poterat, nunc exiguas vix tueri potest Ci., (sc. ex agro) se ac tuos L., magnum comitatum vi belloque T., canem Col. — Soobl. po 3. konjugaciji: tuor Cat., Stat.; tuĕris Pl.; tuimur, tuamur, tuantur, tuĕre Lucr.

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

turbō² -inis, m (sor. s turbāre, turba)

1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).

2. meton.
a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.

3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat.

vacīvus (pri Pl. in Ter. vedno vocīvus) 3, adv. -ē, predklas. = vacuus prazen: aedes facere vocivas aedīs aurium Pl. ali dare vocivas aurīs Pl. pazljivo poslušati, vacive perlegere Ph. v prostem času, v času brezdelja; z gen.: vacivus virium Pl. nemočen, šibek, tempus vacivum laboris Ter. prosti čas, brezdelje.

vacuus 3 (vacāre)

1. prazen, izpraznjen, spraznjen, brez česa: O., Pr., Q. idr., loca Ph.; o prostorih v gledališču: Ci.; theatrum H., per domos Ditis vacuas et inania regna V. pusto bivališče in kraljestvo senc, vacuae (izpraznjene) domūs et inania (oplenjena) templa T., vacuae Acerrae V. puste, vacuum mare T. nezavarovano, partem aedium vacuam facere L. ali aedes vacuas facere L. izprazniti, res publica L., S. brez branilcev (braniteljev), facies Ap. brez oči, vultus Sen. tr. brez oči; z abl.: Col., Stat., Sen. ph. idr., domūs signis et tabulis pictis vacuae Ci., agri vacui cultoribus O., vacua moenia defensoribus L., dentibus ora T., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, vacuum ebur ense O. brez meča; s praep. a(b): Acc. ap. Fest., Hirt., Cels. idr., oppidum vacuum ab defensoribus C., Messana ab his rebus … vacua ac nuda est Ci., mare vacuum ab hostibus L.; z gen.: ager … frugum vacuus S., iam animae vacuus Ap.; z dat. (čemu?, za kaj?): domos vacuas novo matrimonio facere L., domum vacuam facere scelestis nuptiis S.; subst. vacuum -ī, n prazen prostor, praznina, (starejše niščeta (f)): Lucr., Sen. ph. idr., ne per vacuum Romano incurreret hostis H., publicani per vacuum irruperunt L., in vacuum poterunt se extendere rami V.

2. occ. prazen =
a) izpraznjen, nezaseden, brez gospodarja (lastnika) bivajoč, nikogaršen, nikogaršnji: possesio regni C., Syria morte Atilii vacua T., centuria Ci., praedia vacua filio tradere Ci., ne bona hereditaria vacua sine domino iacerent Dig. brez dediča (brezdedična), possessio Icti., equus L. brez jezdeca; subst.: venire in vacuum H. ali in vacua Ci. na izpraznjeno mesto, na izpraznjeno posestvo, ut in vacuum venalis pependerit Claudius Suet. da se je Klavdijevo posestvo javno ponujalo naprodaj kot nikogaršnja last.
b) (o samicah živali) ne breja (nèbreja): equa Col. nežrebna.
c) (o ženskah) sama, samska, brez moža, brez ljubimca, neomožena, vdova: Hersilia O. vdova, ubi mulier vacua fuit T.; subst. vacuae samice, samke, neomoženke, neporočenke: Ps.-Q. (Decl.), elige de vacuis, quam non sibi vindicet alter O.; od tod: cantamus vacui (nezaljubljeni), sive quid urimur H.
d) (o denarju) ne(u)porabljen, neizrabljen, neobrestovan: pecunia Icti.

3. metaf.
a) prost, oproščen, osvobojen, brez česa, pogrešajoč kaj, daleč od česa (bivajoč), držeč se daleč od česa; z abl.: Ter., L., O., Plin. iun. idr., vacui metu esse debemus Ci., animus per somnum sensibus et curis vacuus Ci., vacuus molestiis, cupiditate et gloriā Ci., Ianus duellis vacuus H., Coi vacui omni tributo T., aetas vacua periculo T.; z a(b): Pac. ap. Non. idr., vacui ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., vacuus a culpā S., hora nulla vacua a furto Ci., nullus dies vacuus ab exercitationibus oratoriis Ci., censores vacui ab operum locandorum curā L., vacuus a tributis T.; pesn. z gen.: operum H., vacuae criminis umbrae O. ki jim ni moč nič očitati, brezgrajne, vacuas caedis habete manūs O., composuit ad Caesarem litteras … rerum vacuas T.
b) imajoč čas, imajoč prosti čas, brezdelen, brez dela (opravila, posla) bivajoč, nezaposlen, brez službenih (delovnih) obveznosti bivajoč: Ter., Auct. b. Alx. idr., quoniam vacui sumus, dicam Ci., si es animo vacuo, expone nobis, quod quaerimus … hunc elegimus diem, cum te sciremus esse vacuum Ci. ep., vacui pace Punicā (zaradi miru) Romani L., si poteris vacuo tradi O., vacui arriperent occupatos T., nec rursus iubeo, dum sit (sc. domus Augusti) vacuissima, quaeras O. dokler ne zadobi popolnega miru, dokler ne doseže popolnega miru, aures vacuae atque eruditae Q. ušesa izobražencev, ki so brez dela, cum vacui temporis nihil haberem Ci. ep., etiamsi spatium ad dicendum … vacuosque dies habuissemus Ci., vacua tempora … ad ea exsequenda, quae … Col.; z dat.: vacua nox operi L. prosta (na voljo) za delo, nullum vestro vacuum sit tempus amori Lucan.; subst. aliquid vacui Q. nekaj prostega časa; occ. brez skrbi, miren, brezskrben: animus vacuus, vacuus ac solutus Ci., animo vacuus S. = animi (loc.) vacuus Stat., vacuum pectus H., vacuas tenere carmine mentes V., paucitatem nostrorum vacui spernebant T.; meton. (o krajih brezskrbnega življenja) miren, umirjen, spokojen: Athenae, Tibur H.
c) prazen = praznoten, puhel, brez jedra bivajoč, ničev(en), nepriden, brezvreden, brez cene (vrednosti) bivajoč, neuspešen, brezploden, odvečen, nekoristen: Petr., Gell. idr., si res publica et senatus et populus vacua nomina sunt T., tollens vacuum plus nimio Gloria verticem H. nečimrno glavo, nullum vacuum (zastonj) tractum esse remum Ci.
d) odprt, dostopen: porticus V., vacua atria lustrat V., vacuo patuerunt aequore campi V.; z dat.: vacua Romanis vatibus aedes H.; metaf.: aures O., H., Lucr. odprta, pazljivo poslušajoča, pozorna, qui semper vacuam sperat H. da mu bo vedno dostopna, princeps adhuc vacuus T. vsem dostopen; od tod vacuum est = impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je: antea vacuum id (erat) T.; z inf.: S. fr. idr., subacto orbe opes concupiscere vacuum fuit T. je bilo moč (mogoče). — Adv. vacuē prazno, nekoristno, brez prida: Arn.

vērus 3, adv. -ē (najbrž iz indoev. adj. *u̯ēros resničen, pravi (po drugih domnevah iz *u̯esros : *u̯es- = biti [prim. Vesta], bivajoče, obstoječe; ali pa iz kor. *u̯ē- verjeti, verovati); prim. sl. vera, hr. vjera, stvnem. wār = nem. wahr, stvnem. wārjan = nem. bewähren, stvnem. wāra zvestoba, pogodba, zaščita)

1. resničen, (za)res (adv.), stvaren, dejanski, pravi, pristen, nepotvorjen, nepopačen, nenarejen, neponarejen, nepritajen, neprihuljen (naspr. fictus, falsus, simulatus): Pl., Mart. idr., vera gloria Ci., virtus H., turpitudo vera et ficta Ci., res verior Ci., causa verissima Ci., quod vero nomine poena est O., verus denarius Ci., chirographa Ci. pristna, claves S., veras aves imitari O., verus amicus Ci., veri heredes Ci., Numidicus verus ac germanus Metellus Ci., vera propago O., tunc igitur veris gaudebat Graecia natis Pr. zakonskih sinov, verus vultus Ter., affectus T., si verum est, quod nemo negat N. če je res, utrum velis, factum esse necne, verum esse an falsum Ci., animus vere popularis Ci. zares, v resnici, vir egregius et vere Metellus Ci., Ligures latrones verius quam iusti hostes L. v resnici bolj razbojniki, ut verissime dicit Hirtius Ci.; od tod subst. vērum -ī, n resnično, resnica, resničnost, dejansko, dejanskost, stvarno, stvarnost (naspr. falsum, mendacium): verum dicere Pl., Ter., Ci. ali loqui Ci., verum quaerere Ci., O., verum viderimus, cum testes dixerint Ci., contra verum niti S., ea ludificatio veri et ipsa in verum vertit L., tam aversus a vero Ci., nec procul a vero est O., nuntia veri V., ex vero O. po resnici, in vero esse Eccl. temeljiti na resnici, res biti; pogosto gen. veri v zvezi s similis -e resnici podoben, verjeten: quam veri simile sit ali quam simile sit veri Ci., quo audacior res erat, minus similis veri visa est L., idem facere deos veri simile est Sen. ph., veri tamen similiora quam vestra (sc. oracula) Ci., veri simillimum mihi videtur Ci., veri similiter Ap.; pogosto tudi kot ena beseda vērīsimilis -e, npr.: verisimilis causa C., quod est magis verisimile C.; tako tudi vērī similitūdō ali vērīsimilitūdō Ci. verjetnost, podoba.

2. enalaga resnico govoreč, resnicoljuben, odkritosrčen, odkrit: Ter. idr., talia dum vero memorantur Apollinis ore O., vera fuit vates O., mei testes veri sunt Ci., veri testes Amm. zanesljive, verissimus et sapientissimus iudex Ci., internoscere mendacem verumque amicum H., verus vir, quo viro nihil verius, nihil verissimus Plin. iun., vere loqui Ci., vere (verius, verissime) dicere Ci.

3. metaf. stvari primeren, spodoben (kakor se spodobi), pravi, prav (adv.), pravšen, pravšnji, pravičen, pameten: lex Ci., vera populi causa Ci. pravična, dobra stvar, verus timor, verissima spes Ci. upravičen(a), verissima scientia Hirt., si libertas et vera magis placent S., si vera existumare voles S., haec omnia recta, vera, debita putantes faciunt in dolore Ci., si vere iudicaveritis Ci., id verissime facere potes Ci.; verum est kot predik. k ACI prav je, upravičeno je, pravično je, pametno je: neque verum est (sc. eos), qui suos fines tueri non potuerint, alienos occupare C. ni prav, ne gre, negat verum esse allici benevolentiam cibo Ci., verum esse agrum habere eos, quorum sanguine partus sit L., metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H., me verius (sc. est) luere V.; tako tudi si verum est če je mnenje pravo, če je misel (izjava) prava: si verum est … nocere audientibus philosophos iis, qui bene dicta male interpretarentur Ci., si quidem verum est (sc. Q. Fabium Maximum) augurem duos et sexaginta annos fuisse L.; redko pred finalnim stavkom: rectum et verum est, ut eos amemus Ci.; od tod subst. vērum -ī, n prav, pametno, primerno (= ki (kar) je prav, ki (kar) je po pameti, ki (kar) je primerno): verum providere, vero pretium anteferre S., nil nisi verum orabit et aequum H. Iz subst. rabe tega adj. v neutr. se je razvila adv. raba:

A. abl. vērō

I. kot adv.

1. v resnici, resnično, dejansko, zares, pa res, pravzaprav: Ter., Plin. iun. idr., iste eum sese ait, qui non est, esse, et qui vero est, negat Pl., ego vero … ad penates meos … erumperem Cu., neque proprium crimen nec vero aliud eius modi Ci.; v začetku pisem: ego vero cupio, ego vero vellem Ci. ep.; pri stopnjevanju = da, celo: in mediocribus vel studiis vel officiis vel vero etiam negotiis Ci., et per suos et vero etiam per alienos Ci., o praeclarum imperatorem, nec iam cum M'. Aquilio, sed vero cum Scipionibus conferendum Ci., multa pars eorum, immo vero genus hoc universum Ci. da, pravzaprav, confecto proelio tum vero cerneres S. tedaj šele, prav tedaj, posteaquam ad causam dicendam ventum est, tum vero sine cura omnes erant Ci., mox ut … irae intumuere satis, tum vero erectus uterque exertare umeros Stat.; prim. enimvero (gl. to besedo) in verum enimvero (gl. spodaj pod B.).

2.
a) (v odgovorih) res, zares, prav zares, da, veš da, menda ja, anti da: Ter., non definis naturam agri? „vero“, inquit „qui arari aut coli possit“ Ci., reprehendo igitur? minime vero Ci. (zares) nikakor ne = gotovo ne; v odvisnem govoru: cum cupere vero diceret (neodvisno: vero cupio) L.
b) (v nagovorih, pozivih, spodbudah) vendar, da (za glag.), no: ostende vero Pl., tu vero ascribe me talem in numerum Ci.
c) (iron.) (prav) res, (prav) zares: quasi vero consilii sit res C., esset vero timendum Ci., egregiam vero laudem refertis V. —

II. kot conj. adversativa (vedno za prvo besedo v antitezi, ki je proti prejšnji, pritrjujoči, močneje poudarjena) a, pa, toda, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak: Cels., Stat., Val. Fl. idr., haec sunt leviora, illa vero gravia atque magna Ci., quem veretur ut deum … amat vero ut sodalem … Ci., Caesar certior factus est tres iam partes copiarum Helvetios id flumen traduxisse, quartam vero partem citra flumen … reliquam esse Ci., scimus musicen nostris moribus abesse a principis persona, saltare vero etiam in vitiis poni N.; pri prehodu k drugemu predmetu v govoru: age vero, nunc inserite oculos in curiam Ci. toda dajte zdaj … ; pleonast. at vero Ci.; zanikane misli uvaja neque (nec) vero: neque vero haec Dionysium fugiebant N. to pa seveda ni … , nec vero tibi de versibus respondebo Ci. —

B. nom. vērum

I. kot adv. v resnici, resnično, dejansko, res, zares, da, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak (kot potrjujoč odgovor oz. cel stavek: res je): Pl. idr., comites secuti sunt virginem? verum Ter. —

II. kot conj. adversativa (pravzaprav (kot je razvidno zlasti iz zvez z drugimi praep. (gl. spodaj)) poseben stavek: resnica je, to se ne da tajiti)

1. (z izrecno antitezo) ampak, toda, pa, a: Ter., Q. idr., utriusque cladis non lex, verum lubido eorum finem fecit S., non unum socium fefellit, verum novem homines Ci., ea sunt omnia non a natura, verum a magistro Ci.; pogosto non modo (non solum, non tantum) … verum etiam (verum quoque) ne le (ne samo) … ampak tudi: non modo agendo, verum etiam cogitando Ci., quae fama non idcirco solum emanarat, quod … , verum etiam, quod … Ci., non ingrato tantum, verum etiam crudeli animo Iust., non solum facto, verum opprobrio quoque turpi H.; tudi non modo tecum Galbam … verumne Atticorum quidem oratorum quemquam Ci.

2. (brez izrecne antiteze) v resnici pa, a, toda: V. (Ecloga 3, 35) idr., etiamsi taceant, satis dicunt; verum non tacent Ci.; pred vprašalnimi in finalnimi stavki: verum ubi tandem pecunia consumpta est? Ci., verum utatur hac defensione Ci., verum esto Ci. pa bodi tako; pogosto pri prehodu k drugemu predmetu v govoru ali skrajšujoč govor: Q. idr., verum veniat sane Ci., verum, ut ad classem revertar, accepisti navem Ci., verum praeterita omittamus Ci., verum quidem haec hactenus Ci.; conj. okrepljena: verum enim, quando bene promeruit Ter., verum hercle vero cum belle recogito Pl., verum vero inter offam atque herbam Ca. ap. Gell., consilium capit primo stultum, verumtamen clemens Ci. (nespameten, to je res, a mil =) a vendar mil, vendar pa mil; tudi ločeno: verum tamen hoc ita est utile Ci., verum aliqua tamen Ci., verum enimvero victoria in manu nobis est S. a v resnici, a zares; tudi: verum enim vero … duodenos sestertios exegisti Ci.

vigil, vigilis (prim. vegeō)

1. subst. m čuvaj, stražar, stražnik, čuvar: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., vigiles eius loci L., vigiles … novo more scutum in vigiliam ferre vetuit: non enim in pugnam vigilem ire, ut armis utatur, sed ad vigilandum, ut, cum senserit hostium adventum, recipiat se excitetque ad arma alios L., vigiles (v vojski) flagitium suum excusabant T., vigiles mundi (= sonce in mesec) Lucr., vigiles nocturni Plin. (o petelinih); toda vigiles nocturni Pl. nočni čuvaji; occ. pl. vigiles nočni in požarni čuvaji (pazniki, redarji), ki so bili od Avgusta naprej razdeljeni na sedem oddelkov (cohortes) pod vodstvom posebnih predstojnikov (praefecti): adversus incendia excubias nocturnas vigilesque commentus est (sc. Augustus) Suet., vigilum cohortes, praefectus vigilum T., praefecti vigilum, praefectus vigilibus Dig.

2. pesn. adj. buden, bedèč, bdèč, bedljiv, čuječ, čujoč, pazljiv, zbujen: ales O. petelin, canes H., Aurora, custodia O., lucernae H. nočne, ignis V., O. vedno goreč, večen, oculi O. vedno bedeče, auris Stat. pazljivo poslušajoče, questus Stat. ponoči zagnan vek, noctem in castris tutam et vigilem capessere T. noč varno prebedeti v taboru, prius orto sole posco H. zbujen pred sončnim vzhodom, vigil cura, vigiles curae O. vedno budna (budne), nikdar ne mirujoča (mirujoče), animus vigil Stat.

Opomba: Abl. sg. subst. -e, adj. -ī; gen. pl. -um.

vigilia -ae, f (vigil)

1. (nočno) bedenje, bdenje, v pl. tudi = prebedene noči: patiens vigiliae S., ut neque vigilia praecesserit, vigiliae labor Cels., cui non sunt auditae Demosthenis vigiliae? Ci., cuius omnes vigilias in stupris constat esse consumptas Ci. ki je, kakor znano, prebedel (preživel) vse noči ob nečistovanju.

2. kot bolezen nespečnost (naspr. somnus): vigilia senum, stationibus nocturna, continuatā nocte et die vigiliā Cels.

3. occ. straženje, stražarjenje, straža: vigiles … scutum in vigiliam ferre vetuit L., vestra tecta custodiis vigiliisque defendite Ci., cura vigiliarum nocturnarum L., exercitus stationibus vigiliisque fessus L., ut noctu vigilias agerent ad aedīs sacras Ci. da naj bodo na straži; meton.
a) čas nočnega straženja (nočne straže), nočna straža, nočna četrtina, vigílija. Rimljani so delili noč (od sončnega zahoda do sončnega vzhoda) na štiri nočne straže po tri ure; te pa niso bile vedno enako dolge, ampak je bilo njihovo trajanje odvisno od letnega časa (glede na dolžino noči): primā vigiliā Ci. ep., L., secundā vigiliā Ci. ep., N., tertiā vigiliā (sc. hostem) moturum (sc. esse) L., tertiā vigiliā noctis … surgit L., de vigilia tertia … legiones ad collegam … ducit L. ali de tertia vigilia ex castris profectus C. ali tertiā fere vigiliā exactā Ci. ob treh zjutraj, quartā fere vigiliā … arma capiunt L., quartā vigiliā noctis … castra movet L., quartā vigiliā circiter Lentulus … cum vigiliis … colloquitur C.; začetek posamezne nočne straže so naznanili s trobento: T., ubi secundae vigiliae bucinā signum datum esset L.
b) straža = (vojaki) stražarji, stražniki: si excubiae, si vigiliae, si delecta iuventus … armata est Ci., urbs vigiliis munita Ci., vigilias crebras ponere S., vigilias disponere per urbem L., vigilias circumire S. obiti, obkrožiti, nadzirati.

4. metaf.
a) nočno bogoslužje, vigílija: Cereris vigiliae Pl.
b) budnost, neprestana skrb(nost), neutrudna prizadevnost, neutrudna dejavnost (delavnost), vnema, gorečnost (naspr. somnus): Vell. idr., manendum mihi statuebam quasi in vigilia quadam consulari ac senatoria Ci., ut vacuum metu populum Romanum nostrā vigiliā et prospicientiā redderemus Ci., existimatio sudore, labore vigiliisque collecta Ci.; od tod meton.: cupio iam vigiliam meam tibi tradere Ci. ep. svoje mesto, svojo službo.

vindiciae -ārum, f (vindicāre)

1. prisvojitev, prisvajanje česa, poseb. lastninske pravice (pred sodnikom), pravna zahteva, uveljavljanje kake pravice: non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat Ci., cum vindicias amisisset ipsa libertas Ci.; sploh zahteva, prisvojitev: alicuius vindiciis cedere L.

2. meton. začasno priznanje lastninske pravice ali pravne zahteve. Pri starem pravdnem postopku (ta je bil povezan s posebnimi simbolnimi dejanji; gl. vindicō 2. a) sta pravdajoči se stranki prinesli ali privedli sporno stvar, do katere sta si lastili pravico (vindicias postulare zahtevati priznanje lastninske pravice), pred pretorja; če je šlo za kako zemljišče, so prinesli grudo, ki se je prav tako imenovala vindiciae. Pretor je stvar začasno razsodil, tj. določil je posedovanje sporne zadeve (predmeta) ali osebe eni stranki do časa, ko bi sodišče eni od obeh strank dosodilo (vindicias dare ali dicere secundum alterum eorum prizna(va)ti) začasno posest, pri pravdah za svobodo kake osebe vedno s primernim pristavkom: nemo hic vindicias neque sacra neque numen veretur Luc. ap. Fest., praetores secundum populum vindicias dicunt Ca. ap. Fest. prisojajo ljudstvu (začasno) posest sporne stvari, secundum libertatem postulare vindicias L. zahtevati osvoboditev, vindicias dare secundum libertatem L. prisoditi (prisojati), prizna(va)ti začasno svobodo, razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) začasno za svobodnega (za svobodno), quo (sc. ore) vindiciae nuper ab libertate dictae erant Ci. usta, ki so (bila) … dosodila svobodo, decernere vindicias secundum servitutem L. skleniti proglasiti koga za nesvobodnega, vindicias ab libertate in servitutem dare L. svobodnjaka razglasiti za nesvobodnega.

Opomba: Star. sg. vindicia -ae, f: vindicia, id est correptio manus in re atque in loco praecepti apud praetorem ex duodecim tabulis fiebat Gell., Sulpicius vindiciam ait esse, qua de re controversia est, abeo, quod vindicatur Fest., si vindiciam falsam tulit rei, sine litis Tab. XII ap. Fest. če je po krivem (nezakonito) dobil prisvojeno stvar ali pravdo.

vītābundus 3 (vītāre) vedno (iz)ogibajoč se (česa, čemu), izbegavajoč (kaj), izmikajoč se čemu, skušajoč (iz)ogniti se (česa, čemu), skušajoč izbegniti (izmakniti se) (čemu); abs.: vitabundus erumpit S., vitabundi circumibant T.; z acc.: vitabundi aut iacientes tela S., classem vitabundus hostium S. fr., vitabundus castra hostium L.

vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

2. metaf. o neživih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. — Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.

volūbilis -e, adv. volūbiliter (volvere)

1. obraten, vrtljiv, valjiv, kotaljiv, vedno ali hitro vrteč se, kotaleč se, takajoč se, naprej valeč se, krožeč, gibčen, kréten: caelum Ci., Lucan., sol Prud., se non intellegere, qualis sit volubilis et rotundus deus Ci., nexus (sc. serpentis) O., aurum O. zlato jabolko, buxum V. vrtavka (volk) iz zelenikovine, pila Ap., amnis, aquae H., figurae aquae Lucr., supinari volubiliter contra ipsum igneum orbem Amm. kvišku vrteti se.

2. metaf.
a) spremenljiv, spreminjajoč se, nestalen, nestanoviten, negotov, opoteč: vaga volubilisque fortuna Ci., volubiles casus fortunae Amm., cum videamus tot varietates tam volubili orbe circumagi Plin. iun.
b) hitro tekoč, gladko tekoč, uspešen, uren, okreten, spreten, zgovoren: oratio Ci., vim volubilem orationis consequi Corn., volubilis sententia Gell., orator, homo Ci., funditur numerose et volubiliter oratio Ci.

xystus -ī, m ali xystum -ī, n (vedno pri Vitr.) (tuj. ξυστός : ξέω stružim, gladim; xystus torej = prostor z zglajenim, zravnanim tlakom) ksíst

1. pri Grkih pokrito stebrišče oz. stebriščni hodnik (starejše stebreník) v gimnazijih za atletske vaje v zimskem času, pa tudi sprehajališče: Vitr., Tert.

2. pri Rimljanih nepokrita terasa (starejše gredína) pred podeželskimi dvorci, obdana s cvetličnimi gredami, obsajenimi z zeleniko, namenjena sprehajanju, rekreaciji, pogovoru ipd., nepokrito sprehajališče: Ci., Vitr., Ph., Sen. ph., Suet., Plin. iun.; z namigom na xystus 1.: spatiari in xysto Ci.