Franja

Taphiūsa -ae, f (Ταφιοῦσα) Tafiúza, otok med Levkadijo in obrežjem Akarnanije (zdaj Meganissi). — Od tod adj. Taphiūsius 3 tafiúzijski, tafiúški: Taphiusius lapis Plin.

Tauris -idis, f Távrida, otok ob ilirski obali (zdaj Ščedro): Auct. b. Afr.

Tenedus in Tenedos -ī, f (Τένεδος) Téned, otok ob obali Troade (zdaj Bozcaada): Ci., O., V., Mel., Plin.; heros eponymos tega otoka je kralj Tenes (Ten(n)ēs -ae, acc. -ēn (Τέννης)), strog, a moder vladar: Ci. — Od tod adj. Tenedius 3 ténedski: securis Ci. ep.; subst. Tenediī -ōrum, m Ténedci, Tenédijci, preb. otoka Tened: Ci.

Thasos in Thasus -ī, f (Θάσος) Tázos (še zdaj Thassos), otok v Egejskem morju ob obali Trakije: Ci., L., Mel. — Od tod adj. Thasius 3 (Θάσιος) tázoški, tázijski, s Tázosa izvirajoč, na Tazosu pridelan ali pridobljen: vinum Pl., vites V., lapis (= marmor) Sen. ph.; subst. Thasiī -ōrum, m Tazošáni, Tázijci, preb. Tazosa: N., Plin.

Thēganūssa -ae, f (Θηγανοῦσσα) Teganúsa, otok v Mirtojskem morju: Mel.

Thērasia -ae, f (Θηρασία) Terázija

1. otok pri Kreti: Sen. ph., Plin.

2. najjužnejši od liparskih otokov pri Siciliji (pozneje imenovan Hiera, zdaj Vulcanello): Plin., M.

Thērē -ēs, f (Θήρη) Têra, otok v Egejskem morju: Sen. ph. (prim. Thēra).

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

Thūlē (Thȳlē) -ēs, f (Θούλη, Θύλη) Túla, otok na skrajnem severu, šest dni dnevne vožnje severno od Britanije; gre za Islandijo, norveško obalo ali morda Mainland, največjega izmed šetlandskih otokov: V., Mel., Plin., T., Iuv., Sen. tr., Amm., Isid.

Uliārus -ī, f Uliár, otok ob obali Galije v Akvitanskem zalivu (zdaj Oleron): Plin.

Vēctis² -is, f Véktis, otok ob južni obali Britanije (zdaj Isle of Wight): Plin., Suet. — Soobl. Vēcta -ae, f Vékta: Eutr.

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

Zacynthos (V., O., Mel.) in Zacynthus (L., Plin.) -ī, f (Ζάκυνϑος) Zakínt (zdaj, Zakintos, Zante), rodoviten otok v Jonskem morju, nekdaj gozdnat (ὑλήεσσα Hom.); od tod nemorosa Zacynthos V. Od tod adj. Zacynthius 3 (Ζακύνϑιος) zakíntski, zakíntijski, zakíntoški: Calchas Pl., adulescentes N., bitumen Plin.

Zephyrē -ēs, f Zéfira, otok pri Kreti: Mel., Plin.