uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —
C. ultrā
I. adv.
1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.
2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —
II. praep. z acc.
1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.
2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.
3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —
B. ultrō, adv. (prim eō, quō)
1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.
2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)
1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.
2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“
1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.
2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.
3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.
Zadetki iskanja
- ūn-dē = ūnus in dē eden (ena, eno) do … , eden (ena, eno) manj kot … ; uporablja se za tvorbo glavnih, vrstilnih, delilnih in prislovnih, z „devet“ sestavljenih števnikov, npr. ūndēvīgintī (= eden do dvajsetih) = 19, ūndētrīgintā = 29, ūndēquadrāgintā = 39, ūndēquinquāgintā = 49, ūndēsexāgintā = 59, ūndēseptuāgintā = 69, ūndēoctōgintā = 79, ūndēnōnāgintā = 89, ūndēcentum Plin. = 99; ūndēvīcēsimus 3 = devetnajsti, ūndētrīcēsimus 3 = devetindvajseti, ūndēquadrāgēsimus 3 = devetintrideseti, ūndēquinquāgēsimus 3 = devetinštirideseti, ūndēsexāgēsimus 3 = devetinpetdeseti, ūndēseptuāgēsimus 3 = devetinšestdeseti, ūndēoctōgēsimus 3 = devetinsedemdeseti, ūndēnōnāgēsimus 3 = devetinosemdeseti, ūndēcentēsimus 3 = devetindevetdeseti; ūndēvīcēnī (-ae -a) po devetnajst: Q.; ūndētrīcēnī (-ae -a) po devetindvajset: Macr.; ūndēquadrāgiē(n)s devetintridesetkrat: Plin.
- ūsuārius 3 (ūsus)
1. pass. k pravici do rabe (uporabe) sodeč, prepuščen v (upo)rabo, raben: servus, ancilla, res Icti., ex iis, quae usuaria isdem in locis essent Gell., Fr. (z naspr. proprius).
2. act. subst. m tisti, ki ima pravico rabe (uporabe), rabnik, uporabnik, uživalec (starejše užitnik), preužitkar, déležnik: Icti. - verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)
1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.
2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.
3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …
4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.
5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.
Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl. - vīcātim, adv. (vīcus)
1. po vaseh (zaselkih, naseljih, seliščih), po (v) posameznih vaseh (zaselkih, naseljih, seliščih), od vasi do vasi (od zaselka do zaselka, od naselja do naselja, od selišča do selišča): in montibus vicatim habitare L., per agros vicatim bellum circumferre L., Mesopotamia v. dispersa Plin.
2. po ulicah, od ulice do ulice: Auct. b. Alx., Suet., populus vicatim flens cum liberis circumit Sis. ap. Non., servorum omnium vicatim celebratur totā urbe descriptio Ci., vos turba vicatim hinc et hinc saxis petens H., edere tota urbe vicatim gladiatores T. - violō -āre -āvī -ātum (iz *violus silovit, sor. z vīs)
1. nasilno ravnati s kom, storiti (delati) komu silo, hudo (grdo) ravnati s kom, storiti (delati) komu kaj hudega, gnjaviti, prizade(va)ti komu bolečino (bolečine), povzročiti (povzročati) komu bolečino (bolečine), trpinčiti koga, (p)oškodovati, raniti (ranjevati, ranjati) koga, do krvi (do krvavega) pretepsti (pretepati) koga ipd.: N., Cels., Iust. idr., parentes, patrem Ci., corpus viri non tactum ac violatum manu, sed vulneratum ferro Ci., servorum manibus violatus Ci., violati hospites, legati necati Ci., hospitem violare fas non putant C., pulsatione corpus violare Corn., violavit Penthea thyrso mater O. je ranila, violare volnere dextram ali corpus V. zadati rano desnici … , aliquem ferro morsuve Sen.; occ. o krajih in (pesn.) o drugih neživih subj.: violare fines C. ali agros ferro V. (o)pustošiti, urbem L. pobijati, pleniti po mestu, opleniti mesto, silva vetus nullāque diu violata securi O., violare nemus securi O., ebur sanguineo ostro V. krvavordeče (po)barvati, aurum cibis Stat. (o)madeževati, violati fontes venenis Sen. ph. zastrupljeni.
2. metaf. (nravno)
a) (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati), onesvetiti (onesvečevati), (o)skruniti (oskrunjati): ius, ludos, caeremonias, religionem, loca religiosa, templum, deum Ci., sacra polluta ac violata Ci., dexterae perfidiā et scelere violatae Ci., cum intellegerent nihil esse tam sanctum, quod non aliquando violaret audacia Ci., ea sibi non colendi, sed violandi causā appetere Ci., violare templa L., stupris aut caedibus violati L., turpitudine vitam violare Corn.
b) oškodovati, (pre)kršiti, prelomiti (prelamljati), (raz)žaliti, (o)skruniti: fidem Ci., L., amicitiam, aurīs voluntatemve, existimationem absentis Ci., dignitatem alicuius Ci. ep., hospitium, ius gentium, societatem L., foedus L., Tib., clementiam N., omne fas Lact.; s prolept. obj.: id quod violatum videtur Ci. morda prizadeta žalitev, storjena škoda.
c) occ. α) (o)skruniti (žensko), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati, onečaščevati), spozabiti (spozabljati) se: virginitatem (sc. Palladis) Ci., virginem Varr., mitto … matres familias violatas Ci., violare puellam Tib. β) (raz)žaliti: Cerere violatā omnes fructus Cereris interierunt Ci., violare numen Ci., clarum hominem impurissimi hominis voce violari Ci., deos perfidiā, periurio violare S., Plato a Dionysio violatus est N., violare oculos O., convicio aures Corn., aures obsceno sermone Petr. - vōcālis -e (vōx)
1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.
2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera … signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.
3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. — Adv. vōcāliter
1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.
2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert. - voluntārius 3 (voluntās)
I. prostovoljen, samoodseben, samohoten, radovoljen
1. act.
a) = prostovoljen, delujoč sam od sebe, neprisiljen, neprimoran kaj storiti, volontêrski: procurator Ci., senator Ci. ki je sam postal senator, nemo erat voluntarius laudator praeturae tuae Ci., eos … voluntarios optimis civibus periculum moliri Ci., civitates voluntarias recipit Iust. po njihovi lastni volji, voluntaria auxilia sociorum Ci. ep., quisque cum armis voluntarius adest L., miles voluntarius L. prostovoljec; kolekt.: voluntarius miles T., pogosteje pl. voluntarii milites L. ali milites voluntarii C. prostovoljci, radovoljci = subst. voluntariī -ōrum, m: C., L., exercitus voluntarius L. vojska prostovoljcev; adv. voluntāriē prostovoljno: Hyg., Vulg., Eccl., si enim deus voluntarie et non ex necessitate bonus est Hier.
b) = samorasel, starejše samorašč (naspr. satīvus): serpyllum Plin.
2. pass. = prostovoljen = prostovoljno (samoodsebno) storjen, ki se zgodi sam od sebe, do katerega pride samo od sebe: oratio Ci., mors Ci. ep. samomor, discessus Ci. ep., exsilium Sen. ph., deditio, servitus, accusationes T., voluntario exitu cadere T., quod totum voluntarium est Ci. kar je v celoti odvisno od naše volje, voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max., voluntaria lex Petr., iurisdictio Dig. —
II. zaznamujoč (izražajoč) voljo, zaznamujoč (izražajoč) hotenje: verba Prisc. (npr. volo, cupio, studeo). - — Posebni izrazi: ante rem L. preden se je začel boj, a. lucem C. preden se je zdanilo, pred svitom, a. noctem Ci. še za dne, a. annum Col., Plin. iun. leto prej, a. annum Troianae cladis Iust. leto pred..., tako tudi: ante quadriennium T. štiri leta (po)prej, a. aliquot dies N. nekoliko dni prej; ante tempus
a) prezgodaj, predčasno: a. tempus excitatis suis L.
b) pred zakonito določenim časom: factus est consul bis, primum a. tempus, iterum... suo tempore Ci., ante tempus comitiorum causā revocati sunt L., magistratūs... a. tempus... cepit Suet.; toda: quod ante id tempus accidit nulli C. ali qui honos huic uni ante id tempus contigit N. ali ante hoc T. pred tem časom, doslej, do zdaj, quod ante tempus (= ante quod tempus) efficiat, constituit C. doklej; pesn. ante diem
a) prezgodaj, predčasno: Caesaribus virtus contigit a. diem O., tener a. diem vultu gressuque superbo vicerat aequales Stat., toda: ante hunc diem numquam Pl., Ter. do zdaj nikoli, ante eam diem invictus fuerat Cu. do takrat, ante certam diem decedere C. pred iztekom roka, ob roku, ante quem diem iturus sit C. ob katerem roku.
b) prezgodaj = pred časom, določenim od usode (o prezgodnji smrti): V. (Aen. IV, 697), filius a. diem patrios inquirit in annos O., hic dolor a. diem Pandiona misit ad umbras O. — Nam. die octavo ante Kalendas Decembres (skrajšano octavo Kalendas Decembres = VIII. KAL. DEC.) se je običajno govorilo in pisalo: ante diem octavum Kalendas Decembres (A. D. VIII. KAL. DEC.) Ci. = dne 24. novembra; tako tudi: ante diem quartum Idus Martias (A. D. IV. ID. MART.) Ci. = dne 12. marca. Izraz ante diem se šteje za eno besedo (ὑφ' ἕν = antediem) in se veže tudi s predlogoma in, ex: dixi ego idem in senatu caedem te optimatium contulisse in ante diem quintum Kalendas Novembres Ci. na 28. dan oktobra, comitia in ante diem tertium Nonas Sextiles... edixit L. na 3. dan avgusta, supplicatio... indicta est ex ante diem quintum Idus Octobres L. začenši od 11. dne oktobra. — Nam. tribus annis ante, quam... ali tribus ante annis, quam... „tri leta prej, kakor...“, se reče tudi ante tertium annum, quam... ali tertium ante annum, quam..., poklas. ante tres annos, quam.
Opomba: Vulg. z abl.: anteoculisomnium It. - aerārius 3 (aes)
1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.
2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3). - āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)
1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).
2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.
3. pren.
a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
b) zračen = prazen: spes Arn. - aes, aeris, n
1. ruda, poseb. bakrova ruda = baker, bron, med (fem.): aes minutum Sen. ph. koščki rude (ki so služili otrokom za denar pri igranju), aes Cyprium Vitr., Plin. ciprska ruda = baker (baker so baje našli najprej na Cipru), squama Cels. ali scoria ali flos aeris (sc. Cyprii) Plin., aes candidum Plin. beli tombak; v pomenu bron: Myronis ex aere bucula, signum, craterae ex aere, pedestris ex aere statua, supellex ex eare elegantior Ci., Alexander edixit, ne quis praeter Lysippum ipsum ex aere duceret CI. da ga ne sme nihče upodobiti, multa ex aere fabre facta L., aes Corinthium Plin. (najboljši bron starega veka), aes Aegineticum, Delium Plin.; pesn. pren. bronasta (železna) doba, bronasti (železni) rod: O. ut inquinavit aere tempus aureum; aere, dehinc ferro duravit saecula H.
2. met. vse, kar je iz brona ali bakra
a) brončena posoda: aera Ca. ap. P. F., Pers., Plin., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere H., aes cavum O. kotel; bronaste table (z zakoni, odredbami idr.): legum aera Ci. ali aera legum T. bronaste table s kazenskimi zakoni, leges in aes incidere Ci., aes figere Plin., nec verba minacia fixo aere legebantur O., eius aera refigere Ci. ep., fixum est aero publico senatusconsultum T., aes publicum per fora... fixum T. javna oznanila, državni napisi na bronastih tablah, nabitih po...; bronasti kipi: idem rex ille (Alexander)... edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H. je odredil, da ne sme nihče razen Lizipa delati bronastih kipov..., marmor aeraque H. kipi iz marmorja in brona, aera sudant V., excudent alii spirantia mollius aera V., aes Perilleum O., imagines et aera T. voščene podobe in bronasti kipi; bronasto orožje in orodje: cum pueri... armati... pulsarent aeribus aera Lucr., ardentes clipeos atque aera micantia cerno V., aere (= aeratā nave) pontus conficitur Tib., aera unca O. trnki, aes concavum Lact.; pesn. pren.: illi robur et aes triplex circa pectus erat H. hrastovina (= hrastov ščit) in trojni bron (= oklep iz brona) sta mu krila prsi = ni poznal strahu; bronasto ali médno glasbilo (trobilo): aeris crepitus L., aes sonans O., aes canorum V., aere ciere viros V. z médno tubo = aes cavum V. ali raucum (aeris rauci canor) V.; aera aere repulsa O. cimbale, isto tudi: Curetum crepitantia aera V., Corybantia aera V., acuta... geminant Corybantes aera H., tinnulaque aera sonant Q., aera rotunda Cybebes Pr., aera Temesaea O. temeške cimbale (ki so jih uporabljali v brutijskem mestu Temezi [Temese] pri čaranju).
b) poseb. bakren denar. Sprva je služil kot denar baker v palicah (aes rude) po teži (prim. staro besedilo: aere et librā emere, gl. lībra); pozneje so prelivali palice v funt težke štirioglate kose (asses librales ali aes grave), kvadratne ali podolgovate oblike: dena milia aeris gravis L., aes grave plaustris in aerarium convehentes L. Izraz aes grave „polnotežen (= star) denar“ je ostal v rabi v pravu, npr. pri prisojanju globe: denis milibus aeris gravis reos condemnavit L.; v tem pomenu pogosto gen. aeris (elipt. = aeris librae ali asses): tressis, ex tribus aeris quod sit Varr., non amplius XII aeris Ci. 12 funtov bakra = 12 asov, qui C milia aeris habebant L. = 100000 asov, ad equos emendos dena milia aeris data,... viduae bina milia aeris in annos singulos penderent L. po 10000 asov, ... po 2000 asov (prim. v nadalj. aes equestre), terna (quinquaginta) milia aeris (= assium) N., L., viginti aeris poena sunto Gell.; pri prislovnih števnikih z izpuščenim centena milia (prim. sestertium): usque ad decies aeris L. = do 1 milijona asov, habere aeris tricies (= 3 milijone) ali milies (= 100 milijonov asov) Ci., argentum aere solutum est S. za srebrn sestercij se je plačal bakren as (četrtina dolžne vsote, ker je bil takrat 1 sestercij vreden 4 ase). Do Pirovih časov so imeli Rimljani le bakren denar s funtom (aes) kot enoto. Naposled je bil aes le drobiž = božjak: Ambr., curque iuvent nostras aera vetusta manus. Aera dabant olim O., centum aureolos sic velut aera roget Mart.
c) sinekdoha sploh denar: si aes habent, dant mercem Pl., ancilla aere suo empta Ter., gravis aere dextra V., hic meret aera liber Sosiis H., cum pretiosum aere parvo fundum abstulisset Mart. pueri, qui nondum aere lavantur Iuv. ki se še ne kopljejo za denar (še ne štiri leta stari; ti so se smeli v javnih kopališčih kopati zastonj, starejši otroci in odrasli pa so morali plačati tretjino asa); aes circumforaneum Ci. ep. denar, izposojen pri menjalničarjih (ki so imeli svoje menjalnice v stebrišču okrog foruma); tudi posamezne postavke preštete vsote: conficienda sunt aera Sen. ph.; aes manuarium Gell. prikockani denar (po Suet. je manus met pri kockanju); preg.: quid distent aera lupinis H. denar od fižolčkov (ker so lupini igralcem v gledališču služili za denar); pren. vrednost: res exigui aeris Col., suo aere censeri Sen. ph., si praelectatorem... habuisset alicuius aeris Gell.
č) imetje, premoženje: aes meum, tuum, suum Pl., Ci., Icti., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov; pren.: est aliquis in meo aere (ali aere meo) Ci. ep. (tako rekoč) k mojemu imetju spada kdo, je moj, ali: meni je kdo obvezan; v naspr. z aes meum, tuum, suum je aes aliēnum, redko aliēnum aes (ret. aes mutuum S.), le v sg., tuj (= izposojen) denar“, torej dolg, dolgovi (prim.: aes alienum est, quod nos aliis debemus, aes suum est, quod alii nobis debent Ulp. [Dig.]): aes al. meum Ci. ep., aes al. tuum Ci., aes alienum cogere Pl. ali facere, contrahere Ci. ep. ali conflare S. dolgove delati, v dolgove se zakopati, aes al. habere Ci., in aere alieno esse Ci., in aere alieno laborare C. globoko v dolgovih tičati, in aes al. incidere Ci., aere alieno demersum (oppressum Ci., S.) esse L. zakopan biti v dolgove, aes al. adferre alicui Ci. ep. nakopati komu dolgove, aliquem aere alieno levare Ci. ali liberare Ci. ep. koga oprostiti dolgov, se liberare aere alieno Ci. ep. razdolžiti se = aere alieno exire ali expediri Ci. ali exsolvi N.; aes al. solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. ali luere Cu. ali exsolvere Plin. iun. plačati dolg, aeris alieni (alieni aeris) solutio L., hominem video non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse Ci. da ne le nima dolgov, ampak ima mnogo gotovine, superat aliquid aeri alieno Ci. ep. po plačanih dolgovih ostane še nekaj, nekaj več je imetja kakor dolgov; neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N.; nam. aes alienum tudi samo aes: pro aere Tusculanum proscripsisse audio Ci. ep., aes confessum Tab. XII ap. Gell.; pren.: admonitus huius aeris alieni (neizpolnjene obljube, dolžnosti) nolui deese ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci.
d) plačilo, plača, mezda: aes datur Pl. plača rokodelcev, pueri octonis referentes Idibus aera H. ki plačujejo šolnino ob idah vseh osem mesecev (rim. šolsko leto je trajalo 8 mesecev, od 12. junija do 15. oktobra so bile počitnice), aera poposcit Iuv. zahtevala je plačo (o vlačugi), nullum (studium) in bonis numero, quod ad aes exit Sen. ph. ki meri na plačo; o voj. mezdi: aes militare Ca. ap. Gell., Varr., aera militum Plin., aera militibus constituere, dare L., aera omnibus procedunt L. teče, aera equestria Ca. ap. Prisc. konjeniška mezda, aere dirutus Ci. (gl. dīruō), annua aera habes, annuam operam ede L.; poseb. aes equestre opravnina za jezdnega konja rim. viteza (po L. I, 43, 9 v znesku 10000 asov): G.; aes hordearium = aes, quod pro hordeo equiti Romano dabatur P. F. „ječmenina“, t.j. letna preživnina za konje vitezov, ki so jo morale plačevati bogate dedinje (sirote in vdove), vsaka za enega konja: G. (prim. L. I, 43, 9); met. vojaška službena leta (prim. stipendia); sarkastično pren.: cognoscetur... omnia istius aera illa vetera Ci. vse tiste njegove stare vojne (v službi ljubezni in igre).
Opomba: Star. dat. sg. aere: Ci. (Ep. VII, 13, 2), L. (XXXI, 13, 5). V pl. le nom. in acc. aera; vendar gen. aerum: Ca. ap. Prisc., dat. ali abl. aeribus: CA. ap. Prisc. et ap. P. F., Lucr., Arn. - Aeschinēs -is, tudi -ī, acc. -ēn in -em, m (Αἰσχίνης) Ajshin, gr. moško ime. Poseb. znani so:
1. slavni atiški govornik in Demostenov nasprotnik (živel od l. 389 do 314): Ci., Q., Iul. Val.
2. atenski filozof, Sokratov učenec: Ci., Q.
3. Neapeljčan, Karneadov učenec, učitelj nove akademije v Atenah: Ci.
4. Miletčan, govornik azijanskega stila, Ciceronov sodobnik: Ci.
5. atenski zdravnik: Plin. - Aeschylus -ī, m (Αἰσχύλος) Ajshil, gr. moško ime.
1. slavni tragik iz Elevzine (od l. 525 do 456), pravi začetnik atiške tragedije; poznejše izročilo mu pripisuje iznajdbo vsega gledališkega ustroja: Ci., H., Q. — Od tod adj. Aeschylēus 3 (Αἰσχύλειος) ajshilski, Ajshilov: Pr.
2. knidski retor, Ciceronov sodobnik: Ci. - aestuō -āre -āvī (-ātum) (aestus)
I.
1. o ognju: plapolati, huškniti, buhniti, buhteti: tectus magis aestuat ignis O.
2. pren. o učinku ognja: razgre(va)ti se, kuhati se, vroč biti, žareti: ventis pulsa aestuat arbor Lucr., aestuat ut clausis rapidus fornacibus ignis V., exustus ager aestuat morientibus herbis V. medli, gine, torridus aestuat aër Pr., medius dies aestuat Lucan., a sole aestuante protegere aliquid Col., Pisaeumque domus non aestuat annum Stat. hiša ne žari kakor Pisa poleti ob olimpijskih igrah; prim.: nunc dum scribilitatae aestuant, accurrite Pl.; occ. o živih bitjih = vroč, razgret biti: Cat., Sen. ph., cum aestuaret, umbram secutus est Ci., aestuans, cum vim caloris non facile patiatur Ci., erudiunt iuventutem... algendo, aestuando Ci., aestuare sub pondere O. potiti se, si dixeris „aestuo“, sudat Iuv.; o bolni živini, ki ima vročino: boves si aestuaverint Col.; pren. od strasti žareti, plamteti, goreti; o ljubezni: rex in illā aestuat O. plamti od ljubezni do nje, aestuat ut nostro madidus conviva magistro (abl.) Mart.; o lakomnosti: aestuat in aurum Cl. koprni po zlatu.
— II. o tekočinah:
1. valoviti, valovati, razburkati se, peniti se, vreti, kipeti: gurges aestuat V., ubi Maura semper aestuat unda H., aestuans fretum Cu., nebulā ingens specus aestuat atrā V., tepefactus in ossibus humor aestuat V., stomachus frequenter aestuans erat Plin. ep. pogosto se mu je rigalo; pren.: quasi aestuantis animae iter Gell., confertis aestuat in foribus Prud. veliko kipenje (ljudi) je pri vratih.
2. pren.
a) od strasti vzkipevati, kipeti, vreti: Plin. iun., ut desiderio te nostri aestuare putarem Ci. ep. da koprniš po meni, nobilitas invidiā aestuabat S., aestuat in corde pudor V., aestuat rabies Iuv.
b) vzburkati se, neodločen biti, omahovati: aestuabat dubitatione Ci., hunc aestuantem et tergiversantem persequitur Ci., cum multos dies noctesque aestuans agitaret S., exsanguis atque aestuans se a curia proripit S., aestuat et vitae disconvenit ordine toto H., aestuat inter utrumque animus Q., magnis aerumnarum procellis aestuat Ap. — Pozna soobl. aestuor -ārī -ātus sum
1. vročino (ob)čutiti: Vulg.
2. pren. od skrbi nemiren biti: Cass. - aeternus 3 (kontr. iz st.lat. aeviternus; aevum)
1. večen: tempus Lucr., aevum O., deus, causae Ci., res ab aeterno tempore fluentes in aeternum Ci. iz veka v vek, aet. ignes V. zvezde.
2. neminljiv, neumrljiv, nesmrten: dedecus, gloria, memoria Ci., virtus clara aeternaque habetur S., pro mortalibus gloriā aeterni S., aet. Pergama V. neminljive slave; subst. neutr. pl.: aeterna moliri Ci. nesmrtna dejanja.
3. večen (z oslabljenim pomenom) = stalen, trajen, neprestan: pax Ci., V., H., bellum Ci., ignis (Vestae) Ci., tenebrae vinculaque Ci., aeterno devinctos amoris vulnere Lucr., amor V., volnus aeternum servare sub pectore V., aet. foedera V., consilia H. brez konca in kraja, sollicitudo S., hostes L., urbs (= Roma) O., Tib., regna Lucan., imperium Cu., ablue corpus illuvie aeternisque sordibus Cu. nesnage, ki se ga drži že od veka = silno dolgo, parietes Plin. trajne, nec est ligno ulli aeternior natura Plin. ni ga bolj trpežnega lesa, aet. servitus T., aeterniora mala Lact. — Od tod subst. aeternum -i, n večnost, večinoma prislovno
a) ab aeterno in aeternum Ci. od vekomaj do vekomaj, urbs in aeternum condita L. za večnost, in aeternum durare Q. na veke, delatores in aeternum reprimere Plin. iun. za vselej.
b) adv. acc. neutr. sg. aeternum večno, vedno, neprestano: Lucr., sedet aeternumque sedebit infelix Theseus V., salve aeternum aeternumque vale V. na veke, aet. latrans V., solum aeternum frangendum V., aet. servire H. na veke.
c) adv. abl. neutr. sg. aeternō večno, vedno, neprestano: aeterno falsum iurare O., viret aet. fraxinus Plin.
Opomba: Sinkop. gen. pl. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. ap. Non. - Aethiops -opis, nav. pl. Aethiopĕs (Aethiopēs) -um, acc. -as, m (Αἰϑίοψ, Αἰϑίοπες) Etiopec, Etiopci, črni preb. Etiopije, od tod Aethiops tudi = črnec (naspr. albus). Praoče Etiopcev je bil baje Vulkanov sin Etiop (Αἰϑίοψ); imeli so jih za neumne in srečati Etiopca je bilo zlokobno: CI., V., O. idr.; atrib. = etiopski: Aethiopesque lacūs O., Aethiopes aniculae Lamp.; zaničlj. = Aegyptius: delevit urbem... Aethiops (t.j. Antonij s Kleopatro) H. — Od tod subst.
1. Aethiopia -ae, f (Αἰϑιοπία) Etiopija, v širšem pomenu vsa pokrajina ob južnem zemeljskem robu, v ožjem pomenu dežela nad Egiptom, omejena z Arabskim zalivom in razprostirajoča se od Asuana (Nilovih kataraktov) do obale Indijskega oceana. Homer in po njem poznejši pisci so to deželo delili na vzhodno in zahodno (od tod pogosto pl. Aethiopiae): Sen. ph., Mel., Plin.; tudi = črnska dežela sploh: ex Aethiopia ancillula Ter. = dekla črnka. Od tod adj. Aethiopicus 3 (Αἰϑιοπικός) etiopski: Mel., Plin.
2. Aethiopus -ī, m Etiopec, atrib. = etiopski: Serv., rhinoceros Luc. ap. Prisc.
3. Aethiopis -idis, acc. -ida, f (Αἰϑιοπίς) etiopida, neke vrste kadulja (menda Salvia aethiopis, Linn.), etiopska kadulja: Plin.
4. aethiopissa -ae, f (Αἰϑιόπισσα) Etiopka: Ambr., Hier., Vulg. - Aetōlus 3 (Αἰτωλός) etolski: cives Pl., legati L., arma, cuspis V. Etolca Diomeda, urbs ali Arpi V. (ker je to apuljsko mesto baje ustanovil Etolec Diomed), od tod Aet. campi Sil. etolske, apuljske poljane (pri Kanah); plagae H. etolske lovske mreže („kalidonski lov“; Meleager je bil namreč po rodu iz Kalidona, glav. etolskega mesta). — Od tod subst. Aetōlī -ōrum in pesn. -ûm, m (Αἰτωλοί) Etolci, preb. pokrajine Etolije, imenovani po svojem praočetu Etolu (Aetōlus), Marsovem (ali Endimionovem) sinu, ki je s tolpo Epejcev (eolskega in pelazgovskega rodu) pobegnil iz Elide: Pl., V., L. idr. Aetōlis -idis, f (Αἰτωλίς) Etolka: Deianira O. (hči etolskega kralja Ojneja [Oeneus]). Od tod adj.
1. Aetōlius 3 (Αἰτώλιος) etolski: heros (= Diomedes) O.; subst. Aetōlia -ae, f (sc. terra; Αἰτωλία, sc. γῆ) Etolija, pokrajina v srednji Grčiji od Aheloja do Amfise: Ci., O. idr.
2. Aetōilcus 3 (Αἰτωλικός) etolski: Pl., Plin., bellum L. - affatim, starejše adfatim, adv. (prim. admodum; iz ad in acc. sg. fatim nekega subst. *fatis), torej = „do uspeha“, od tod: zadosti, dovolj, v izobilju, čez mero: seminibus adf. vesci, satiatus adf. Ci., adf. commeatum parare, adf. frumentum praebere S., adf. armare aliquem aliqua re L., praeteritaque et praesentia, quorum copia adf. (est) T., frumento coëmpto aff. onustus Ap., Oceanus aff. piscosus Iust.; z gen. (kakor satis, abunde): aff. est hominum Pl., sibi copiarum adf. esse L., vini aff. reliquit Iust.
- affectiō (adfectiō) -ōnis, f (af-, adficere)
1. delovanje na kaj, učinkovanje, vplivanje: praesentis mali sapientis (objektni gen.) adfectio nulla es Ci. na modrega nič ne vpliva, ga ne gane.
2. met.
a) (kot posledica kakega vpliva) lastnost, stanje: adfectio est animi aut corporis ex tempore aliqua de causa commutatio, ut laetitia, cupiditas, metus... et alia... Ci., animi adfectionem limine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., vitia adfectiones sunt manentes Ci., vitiositas est habitus aut adfectio in tota vita inconstans Ci., virtus est adfectio animi constans conveniensque Ci., ex hac animi adfectione testamenta commendationesque morientium natae sunt Ci. iz takega občutja, firma corporis adfectio Ci. trdna postava, affectio caeli (astrorum) Ci. medsebojna lega (konstelacija), quaedam ad res aliquas adfectio Ci. razmerje do kakih drugih reči.
b) duševno stanje, razpoloženje, volja: rectae animi affectiones virtutes appellantur Ci., aff. tenendi nostra Icti.; occ. α) (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje: Gell., Aug. β) naklonjenost, nagnjenje, ljubezen: laetae audientium affectiones T. vzradostitev poslušalcev, argentum sequuntur nulla afectione animi T. iz nobenega posebnega nagnjenja, simiarum generi praecipua erga fetum affectio Plin., ultra modum verae affectionis humanae fidem Gell.; met. affectiones ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: Cod. Th., Cod. I.