Franja

phiala -ae, f (gr. φιάλη) čaša s širokim dnom, torilce, skodelica, fíala: Plin., Mart., Iuv.; kot nom. propr. Phialē -īs, f Fíala, neka nimfa: O.

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

plēbēs -ĕī in -ī, f (Ci., S., L.), star., a tudi klas. obl. za poznejši plēbis -is, f (L.) in plēbs, plebis, f.

plumātilis -e (plūma) perjast, perna(s)t; subst. plūmātile -is, n puhasto tkana (brokatna) obleka: supparum aut subminiam, ricam, basilicum aut exoticum, † cumatile aut plumatile, carinum aut gerrinum Pl.

plūrālis -e (plūs) množinski, številen, mnóžen

1. iz več oseb ali stvari sestoječ: pluralem facitis deitatem Arn.

2. occ.
a) kot jur. t.t. v množini spisan (napisan, sestavljen, povedan, izgovorjen, podan): elocutio testium, sermo Icti.
b) kot gram. t.t. množinski, množine (gen.), pluralen, plurala (gen.; naspr. singularis): genetivus, numerus Q., casus Icti.; subst. plūrālis -is, m (sc. numerus) množina, plural: Q.; plūrālia -ium, n (sc. nomina) v množini (pluralu) stoječa imena, množinski samostalniki: Q. — Od tod adv. plūrāliter

1. kot jur. t.t. v množini: pluraliter nuncupare Cod. I.

2. kot gram. t.t. v množini, množinsko, v pluralu, pluralno (naspr. singulariter v ednini, edninsko, v singularu, singularno): Sen. ph. idr.

Pollūx -ūcis, m (Πολυδεύκης), stlat. Pollūcēs -is, m: Pl., Varr. Póluks, Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, Kastorjev brat, sloveč rokoborec (pugil): Ci., Hyg.; pesn.: geminus Pollux ali Pollux uterque H. = Kastor in Poluks, Castora de Polluce facere aliquem Mart. = equitem de pugile. Prim. pol.

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

possibilis -e (posse) mogoč, možen (= gr. δυνατός, naspr. impossibilis): qui pote? id est quomodo possibile Prisc., apud Deum omnia possibilia sunt Vulg., condicio Icti.; possibile est z inf.: cum uxore furti agere possibile est Paul. (Dig.), nec verbo enarrare possibile est Lact.; z ACI: esse autem possibile sub potestate regis cadere universa Vulg., est possibile sine mannifesta causa hanc passionem corporibus innasci Cael.; subst. possibile -is, n možno, mogoče: Don., Serv., melius igitur, qui tertiam partem duxerunt δυνατόν, quod nostri possibile nominant Q., — Adv. possibiliter: Acr., Eccl.

praesaepe -is, n ali praesaepēs ali praesaepis -is, f, tudi praesaepium -iī, n in praesaepia -ae, f (praesaepīre) ograja, ograda

1. (nav.) sg. jasli: ad praesaepium Pl., ad praesaepe O., Ph., bonas praesaepēs Ca., praesaepium (acc.) Ap., Eccl., praesaepio (dat.) Ap., (abl.) Plin., Ap., in praesaepiis Varr.; metaf.: praesaepia (na nebu) Plin. = phatnae; scurra vagus, non qui certum praesaepe (zaničlj. = stalen obed) teneret H.

2. pl.
a) hlev, obor, borjač, borjak, štala: praesaepīs hibernae Ca., stabant equi in praesaepibus altis V., olida ad praesaepia Iuv., alta praesaepia (sg.) Col., Prud.
b) metaf. hiša, koliba, baraka, koča, kočura, stanovanje, bivališče, gostilna, krčma: intra praesepīs meas Pl. = v moji hiši; verum audis in praesaepibus Ci. v vlačugarskih hišah, v bordelih, v beznicah, apes fucos a praesaepibus arcent V. od medenih piskrcev (= košev, panjev, uljev).

praesidālis -e (praeses) namestniški: apparitor Amm., provincia, iudicium, iurisdictio pozni Icti., Lamp.; subst. praesidālis -is, m bivši namestnik: Amm. Prim. tudi praesidiālis.

praesidiālis -e (praeses) namestniški: officium Amm., provincia Lamp., Symm., vir Symm. bivši namestnik; subst. praesidiālis -is, m bivši namestnik: Amm. — Adv. praesidiāliter nadziralno, nadzirajoče: Isid. Prim. tudi praesidālis.

prīmī-pīlāris -e (prīmīpīlus)

1. k prvemu maníplu triárijev sodeč; subst. prīmīpīlāris -is, m centúrion (stotnik) prvega manípla triárijev, po činu najstarejši in zato najvišji centurion rimske legije, primipilár(ij)ski: T., Sen. ph., Suet. idr., primipilarius senex Q. star doslužen (bivši) primipilar.

2. (v cesarski dobi) k preskrbovalcu (oskrbovalcu) živeža sodeč, žívežniški, žívežen, proviánten, primipilár(ij)ski: species Cod. I.; subst. prīmīpīlāris -is, m preskrbovalec (oskrbovalec) živeža (z živežem), živežnik, nadzornik proviánta, primipilár(ij) v cesarski vojski: Dig., Cod. Th.

3. škof: conclamatissimus primipilaris Sid.

prīncipālis -e (prīnceps)

1. prvi, prvoten, prvobiten, izvoren, najprvi, čisto prvi, osnoven: causae Ci., significatio Q., verba Gell.

2. metaf. najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, velevažen, najpoglavitnejši, glavni, (naj)prvi: vir Ap., quaestio Q., principale fuit Plin. glavna stvar, velevažna (zelo pomembna) stvar; komp.: principalior Tert.

3. occ.
a) cesarski, knežji: scortum T., curae Plin. iun., maiestas Suet.
b) h glavnemu prostoru (prīncipia) v taboru (ostrogu) sodeč (vodeč): via L. široka prečna cesta v taboru oz. ostrogu, ki je vodila od glavnega prostora (glavnega stanu) do stranskih vrat, porta principalis dextra (sinistra) L. desna (leva) stranska vrata v taboru (ostrogu).
c) k vojakom druge bojne vrste (principes gl. pod prīnceps) sodeč: Cod. Th. — Adv. prīncipāliter

1. poglavitno, posebno, zlasti, predvsem: principaliter negotium gerere Dig.

2. (po) cesarsko, (po) knežje: mores iuventutis quam principaliter formas Plin. iun., gaudere Sen. ph., leges principaliter institutae Arn. od cesarja izdani. — Subst. prīncipālis -is, m
a) načelnik, predstojnik, vodja, šef: officiorum Cod. I. nižjih uradnikov.
b) nadstarešina municipalne oblasti: Cod. I., Dig., Symm.
c) nižji častnik: Dig.

prothesis, acc. -in, f (gr. πρόϑεσις) glasovni predložek, protéza, predtik, slovnična figura, če se kaki besedi spredaj pritakne kaka črka ali zlog (npr. gnatus, tetuli namesto natus, tuli): Serv., slovničarji. — Soobl. prosthesis -is, f, gl. prosthesis.

prōvinciālis -e (prōvincia)

1. province se tičoč, provinco zadevajoč, províncijski, provinciálen, pokrajínski: hospitia, negotia, clientela Ci. v provincah, administratio Ci. upravljanje (uprava) province, scientia Ci. kako upravljati (voditi) provinco (province), abstinentia Ci. ali parsimonia T. nesebičnost, varčnost pri upravljanju province, aditūs ad me minime provinciales Ci. sploh ne (nikakor ne) tako, kot je v navadi pri namestnikih v provincah, Ruteni C. v provinci Galija bivajoči Ruteni, bellum T. v provinci; poseb. v nasprotju z Italicus: Cl. fr., sed modo non provincialis, sed Italicus ager est Col.; subst. prōvinciālēs -ium, m ljudje iz province, provinciálci: Ci.; v sg. prōvinciālis -is, m človek (mož) iz province, provinciálec: Plin. iun.

pūbēs² -is, f (verjetno iz indoev. kor. *pōu- (*pēu-), pəū- nabrekniti, oteči; prim. skr. pṓtaḥ, pṓtakaḥ, mladenič, putrakáḥ mladič, putrás sin, otrok, gr. παῖς, παΐς [iz *πάFις] otrok, πῶλος žrebe, lat. puer [stlat. pover], pullus, pūsus, pūpus, pūpa, pūpilla, pūmilus, pūtus, praepūtium, sl. ptica, ptiček), lit. putýtis mladič, mlad ptič, majhna žival, teliček, paũtas jajce, modo, got. fula = stvnem. folo = nem. Füllen, Fohlen žrebe, žrebiček)

1. prva brada, mlečna brada, tudi sramne dlake, sramna kosmatina (oboje znamenje spolne zrelosti in godnosti): Plin., Cels.; od tod

2. meton.
a) dimlje, sram, podpopje: O., Plin., Ap., Amm. idr., virgo pube tenus V.
b) odrasli (dorasli) ljudje, dorasla mladina, mlado moštvo, mladež: Romana L., T., Sil., ingenua T., captiva H., robora pubis laeta V., ei senatus omnem Italiae pubem commiserat Ci.; (pesn.) metaf. o bikih: indomita V.
c) možje, ljudje, ljudstvo: H., Cat., Tib., pube praesenti Pl., Dardana V. = Trojanci, agrestis V. kmečko (kmetsko) ljudstvo. — Soobl. pūbis -is, f: Prud.

pugil -ilis, abl. -ī, gen. pl. -um, m (prim. pūgnus, gr. πυγμή, πύξ) borec s cestom (caestus, cestus), borec s pestmi, boksar, „šakač“: Varr., O., H., Suet. idr., pugiles caestibus contusi ne ingemiscunt quidem Ci. — Soobl. pugilis -is, m: Varr.

Opomba: Prud. meri v abl. pl.: pūgilibūs.

pugillāris -e (pugillus) ki ga je (kar je) mogoče objeti s pestjo, velik kakor (kot) pest, pesten: testiculi Iuv. (ki meri pūgillārēs), tabulae Amm., cerae Prud.; subst. pugillārēs -ium, m (sc. libelli ali codicilli) pisalna tablica, pisalna deščica: Sen. ph., Plin., Plin. iun., Mart., Suet. = pugillāria -ium, n: Cat., Gell. = pugillar -āris, n: Aus. = pugillāris -is, m: Vulg.

quadri-rēmis -e (quattuor in rēmus) štiriveseln, četveroveseln: machina Paul. Nol., quadriremis navis L. ali samo subst. quadrirēmis -is, f (sc. navis): Ci., C., L., Plin. (ladja) četveroveselnica, četveroveslača, štiriveslača, kvadriréma, opremljena s štirimi vrstami klopi za veslače.

quiēscō -ere, quiēvī, quiētum (quiēs1)

1. poči(va)ti, odpoči(va)ti se (si), mirno ležati: Pl., Ter., L., H., Sen. ph., Val. Fl. idr. Prvotno pomeni quiesco kot incoh. „upokojiti se“, „umiriti se“; prim.: ut saltem in morte quiescam V., postquam flamma quievit V. se je polegel, nox erat, silvae et aequora quiērant V. gozdovi in morski valovi so se bili umirili = so mirovali, priusquam sedibus ossa quiērunt V. so našle pokoj = počivajo; postopoma pa je dobil tudi pr. pomen pf. in torej izraža stanje: ramis dependet galea et prato arma quiescunt V. mirno leži, terra Plin. ali humus quiescit Petr. leži (je) v pušči = je neobdelana, je opuščena; quiescere in aliquā re (u)tešiti se, zadovoljiti se, zadovoljen biti s čim: ne victos quidem in miserā et inopi senectā quiescere Iust.; occ.
a) počivati = spati: Pl. idr., praetor quiescebat Ci., ut cenati quiescerent Ci., casa, in quā quiescebat N., habitus corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun., somnum humanum quievi Ap. spal sem kakor človek; toda: somno quiescere Cu. zaradi spanja počivati.
b) (o mrtvih in njihovih kosteh) počivati v grobu: nunc compostus quiescit V., felicius ossa quiescant O., patrono meo ossa bene quiescant Petr.
c) umolkniti, obmolkniti, utihniti, molčati: quiescere Ter., Corn., iam quiescebant voces hominumque canumque O., aliquem quiescere iubere Ci.
d) v govoru preneha(va)ti, premolkniti (premolkovati), obmolkniti (obmolkovati): Ci.

2. metaf.
a) α) mirovati = ne lotiti (lotevati) se ničesar, biti miren, biti nedelaven, držati roke križem in gledati: inimici (sc. Alcibiadis) quiescendum in praesenti decreverunt N., quod si quiessem, nihil evenisset mali Ter., quiescere viginti dies Ci., cum quiescunt, probant Ci. β) mirovati = živeti v miru (tj. brez vojske, bojevanja, vstaje): urbs illa non potest quiescere Ci., quieverunt per paucos dies L. γ) mirovati = ne mešati (vmešavati, vtikati) se v politiko, ne udeleževati se javnega življenja, umakniti se, biti nepristranski (nevtralen): Suet. idr., quiescere in re publicā Ci. biti zasebnik, živeti kot zasebnik, quiescamus, ne nostram culpam coarguamus Ci., scribis Peducaeo nostro probari, quod quierim Ci.
b) mir imeti pred kom, čim, biti nemočen pred kom, čim, ne biti (ostati) (pri)zadet od česa, odpoči(va)ti se od česa: Ter. idr., numquamne quiescet civitas nostra a suppliciis? L.; za nikalnico z donec: nec umquam Syracusas quieturas, donec quidquam externorum auxiliorum … esset L., nec umquam, donec sanguinis nominisque Barcini quisquam supersit, quietura Romana foedera L.
c) opustiti (opuščati), pustiti (puščati) na (pri) miru, (pre)nehati, odnehati: Gell., Cass. idr., indoctus pilae discive quiescit H., laudes alicuius quiescere Stat., Tranio, si sapis, quiesce! — Tu quiesce hanc rem modo petere! Pl., quid faciam, praescribe! — Quiescas! — Ne faciam, inquis, omnino versūs? H., uno quiesce bello Sen. rh., nimia ista, quae dominantur in civitate, potentia in hoc solo genere quiescit Ci. ponehuje = je brez veljave.
d) biti mirne duše, biti brez skrbi: quiescas! Ter., ego dabo, quiesce! Ter., quiescas cetera Pl. v drugem. — Od tod adj. pt. pf. quietus 3, adv. - ē

1. mirujoč, miren: Ter. idr., ea cura quietos sollicitat V. jim moti (njihov) mir, jih moti v (njihovem) miru, otiosam aetatem et quietam sine ullo labore traducere Ci., salis fluctūs quieti V., amnis H. mirno tekoča, aequor quietius H., baca Col. uležana (naspr. recens), aëre lapsa (sc. avis) quieto V. po mirnem (tihem) zraku; subst.
a) quiētālis -is, m (sc. locus) počivališče: quietalis ab antiquis dicebatur Orcus Fest.
b) quiētum -ī, n miren (tih) zrak: Petr.; occ. (mirno) speč: quos … simul quietos nox habuerat T. ki jih je bila noč videla skupaj speče.

2. mirujoč, miren, miroven, mirovalen = vzdržujoč se nemirov (bojev, vstaje, političnih homatij, sporov), neopredeljen, nevtralen: domi quietus fuit N. se je držal mirno, habuit Caesar Galliam quietiorem C., quietissima pars Galliae C., quieta et perturbata res publica Ci., quieto exercitu pacatum agrum peragravit L., quieto sedente rege ad Elpeum L.; subst.
a) quiētī -ōrum, m nevtralni (ljudje), nevtralci, nevtralisti, neopredeljeni, nobenostranci: quietis mortem minari S. fr., quietos lacessere Iust.
b) quiēta -ōrum, n javni mir, umirjene razmere: quieta movere S., quieta turbidis antehabeo T.

3. kdor ima mir pred kom, čim, nemočen pred kom, čim, prost česa: ne tribunal quidem satis quietum erat L., urbs immunis belli atque quieta V., a bello ut quieta esset provincia L., quiete vitam agere Ci., quietissime se receperunt C., nihil apud hostes quietum pati, quominus subitis excursibus popularetur T. ni puščal sovražnika z mirom, temveč je nenadoma udarjal nanj in pustošil.

4. oseben, zaseben, privaten, sam zase: vita privata et quieta Ci., maior cura efficiendi rem publicam gerentibus quam quietis Ci., quiete vivere Ci. zase se držati, sam zase živeti, živeti umaknjeno (v zasebnosti).

5. (o značaju) miren = mirnodušen, pohleven, vdan, previden, pazljiv, oprezen (naspr. acer): Ter., Varr., Vell., Sen. ph., Cels. idr., casum quieto et aequo animo ferre C., senis sermo quietus et remissus Ci., integri, quieti, otiosi homines Ci., de istoc quietus esto Pl. bodi miren, ne razvnemi se, regina quietum accipit in Teucros animum V., ad omnia … quietā cum industriā aderat T., apte et quiete ferre aliquid Ci. vdano in ne godrnjaje, leniter et quiete colloqui Ci. (naspr. iracunde rabioseve), hostem quietius tranquilliusque bellaturum L. manj bojevito in iskreno, quietius edere aliquid Macr. (naspr. avidius vorare); occ.
a) netrdnovoljen, brez krepke volje, brez trdne odločenosti = neodločen, omahljiv, negotov: ipse acer, bellicosus, at is, quem petebat, quietus, inbellis S.
b) nečastilakomen, nečastihlepen, ponižen, skromen, zmeren: vir rectus, integer, quietus ac paene ultra modum verecundus Plin., alioqui quietissimus Plin. iun.

Opomba: Obl. pf. in plpf. act. večinoma skrč.: quiērunt, quiērim, quiērint, quiērant, quiēssem, quiēsse.