Franja

metasyncriticus 3 (gr. μετασυγκριτικός) metasinkrítičen = ki služi za spremembo ali izboljšanje stanja notranjosti telesa z odvajanjem pokvarjenih sokov po znojnicah (čisto lat. recorporativus): Cael.

metochē -ēs, f (gr. μετοχή) udeležba; le kot gram. t.t. deležnik (čisto lat. participium): Aus.

metoecus -ī, m (gr. μέτοικος) naseljenec, priseljenec, prišlec, prišlek, došlec, prihajač, priseljenec, tujec brez državljanskih pravic, ki stanuje v kakem mestu (čisto lat. inquilīnus, incola): Cod. I., Front.

metōnymia -ae, f (gr. μετωνυμία) preimenovanje, metonimíja, tróp(us) (npr. Bacchus nam. vinum; čisto lat. immutatio, denominatio ali transnominatio): Fest., Char.

mētropolis¹, acc. -im, f (μητρόπολις) materinsko (matično) mesto, iz katerega izhajajo naselbine kakor hčere iz matere, ali glavno mesto, prestolnica kake pokrajine, ki je za druga mesta kakor mati hčeram (čisto lat. mater ali patria maior): Cod. I., Cod. Th.; pren.: metropolis et arx mentis Hier.

mīmēticos -on (gr. μιμητικός) „prikazujoč s posnemanjem“, posnemovalen, prikazovalen, mimétičen (čisto lat. imitativus): Porph.

minister -trī, m (iz *minis-teros: minor analogno po magister: magnus)

1. strežnik, strežaj, služabnik, sluga: H., Cels., Petr., Stat., Val. Fl., Suet., Aur., Lamp., Amm. (z gen. pl. ministrûm), ministri dapibus mensas onerant V., minister cubiculi L., vini Sen. ph. točaj, minister puer Falerni Cat. deček, dečko = točaj falernskega vina, minister Phrygius Mart. = točaj Ganimed, pincerna Salomonis et minister vini Hier., m. Martis Ci., ministri imperii tui Ci. tvoji nižji uradniki.

2. pomočnik, pomagač, izvrševalec, pospeševalec: Plin. iun., Lucan., Vell., Cl., Calchante ministro V. s Kalhantovo pomočjo, sceleris L., irarum indulgentes ministri L., qui aut socius aut minister libidinis esse posset Ci., in maleficio Ci., ministri regis S. (o rim. senatorjih) podporniki, m. regni Iust. državni upravnik, huius imperii Sen. ph., legum Ci., ministri sermonum T. posredovalci, minister bello datus T., minister fulminis ales H. ptič, nosilec strele, strelonosni ptič = Jupitrov orel; sit anulus tuus non minister alienae voluntatis Ci. ep., ministro baculo O. s pomočjo palice, s palico.

Opomba: Pri poznejših pesnikih čisto adj.: minister grex Sil. Gen. pl. ministrûm: Amm., Stat.

mintha -ae, f (gr. μίνϑα) bot. meta (čisto lat. mentha): mentae nomen suavitas odoris apud Graecos mutavit, cum alioqui mintha vocaretur, unde veteres nostri nomen declinaverunt Plin. — Soobl. zmintha: Plin.

mnēstēr -ēris, acc. pl. -ēras, m (gr. μνηστήρ) snubač, snubec (čisto lat. procus): Hyg.

moderor -ārī -ātus sum (modus; prim. tudi meditor, med(d)ix, modes-tus)

1. umeriti (umerjati), omejiti (omejevati), zadrž(ev)ati, (u)držati, pritisniti (pritiskati) na koga, utesniti (utesnjevati), (o)brzdati, (u)krotiti, obvlad(ov)ati, imeti v oblasti koga, kaj; abs.: prudens moderandi T. ki je znal krotiti (sebe in druge), recitat Caesar ita moderans T. tako umerjeno, tantā temperantiā inter ambitionem saevitiamque moderatum S. s toliko umerjenostjo (tako premišljeno), da se je držal sredine; z dat.: leonibus Lucr., uxoribus Ci., non vinum hominibus moderatur, sed vino homines Pl., irae L., H., odio L., religioni Ci. svojo tankovestno strogost, voci, linguae, dictis Pl., animo et orationi, cum sis iratus Ci., quis illi gladio … moderabitur? S. kdo bo ónemu meču … velel krotiti se?, moderabatur cursui navium T. plul je počasneje; z acc.: equum frenis Lucr., incitatos equos sustinere et brevi moderari ac flectere C. udržati, obrzdati, nazaj obrniti, animos in rebus secundis Ci., linguam S., Ci., cupiditates libidinesque Plin. iun., pretia spadonum Suet. znižati, difficultatem annonae ac rei frumentariae inopiam Vell. zmanjšati, duritiam lenitatemque legum Suet. umeriti.

2. ravnati, voditi, vladati, uravna(va)ti, odločiti (odločati), določiti (določ(ev)ati); abs.: studia partium moderata sunt S. je odločala (je bila odločilna) navdušena strankarska pripadnost; z dat.: Pl., navi funiculo m. Ci., quibus totis moderatur oratio S. vsemu temu vlada govor, tempus, dies, fortuna, cuius lubido moderatur gentibus S., m. formandis provinciae moribus Plin. iun. nadzorovati; z acc.: Suet., manu capulum aratri O., harundine linum O. usmerjati odičnico, habenas O., Stat.; pren.: frena imperii O. ohranjati red v državi, theatri Iuv. ohranjati red v gledališču, fidem H. blagoglasno ubirati strune, senatus, cui populus moderandi ac regendi sui potestatem … tradidisset Ci., religionem Ci. ukrepati glede verstva, rem Hirt. na čisto spraviti (spravljati), na čisto priti, določiti (določati).

3. po čem uravna(va)ti, urediti (urejati), se ravnati, slediti komu, čemu: suo, non multitudinis arbitrio cantūs numerosque m. Ci., non voluptate, sed officio consilia m. Ci., sententiam tamquam aliquod navigium atque cursum ex rei publicae tempestate m. Ci. — Soobl. moderō -āre -āvī -ātum

1. umeriti (umerjati), (o)brzdati: Acc. fr., Pac. ap. Non.

2. uravna(va)ti, urediti (urejati): Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.). — Od tod
a) adv. pt. pr. moderanter umerjeno, zmerno: quis habere profundi indu manu validas potis est moderanter habenas Lucr.
b) adj. pt. pf. moderātus 3, adv. moderātē

1. (o osebah) (prave) mere se držeč, poznavajoč (pravo) mero, umerjen, zmeren, preudarjen, pameten, premišljen, miren, takten, značajen (= gr. σώφρων; naspr. insolens, superbus): frugi homo et in omnibus vitae partibus moderatus ac temperans Ci., moderatiores pudore et temperantiā Ci., moderatissimi homines et continentissimi Ci., nihil moderati habere S. ne poznati (imeti) mere, moderate et clementer ius dicere C. zmerno in usmiljeno, modeste ac moderate L., moderatius (ne preveč ognjevito, preveč vneto, prehudo) cedentem insequi hostem Hirt., res sapientissime moderatissimeque constituta est Ci.

2. (o stvareh) zmeren, ne pretiran: venti, parum m. guttur O., doctrina, imperium, otium, oratio Ci., nemo saltat in convivio moderato atque honesto Ci., quando annona moderatior? Vell. zmernejša, nižja.

moechus -ī, m (gr. μοιχός) prešuštnik, ljubimec, ljubček (čisto lat. adulter): Pl., Ter., H. idr.

moera -ae, f (gr. μοῖρα) usoda (čisto lat. fatum): Sid.

molybdaena -ae, f (gr. μολύβδαινα)

1. vrsta svinčene rude, verjetno galenít = svinčev sulfid, svinčev sijajnik: Plin.

2. bot. svinčnica, bolhača, bolšnik (čisto lat. plumbago): Plin.

molybdis -didis, f (gr. μολυβδίς) ali molybdus -ī, m (gr. μόλυβδος) grezilo (čisto lat. plumbum): Stat.

monārius 3 (gr. μόνος) ki ima le eno sklanjatev (čisto lat. unarius): nomen (npr. cornu) Prob.

monas -adis, f (gr. μονάς) enota, enost, monáda (čisto lat. unitas): Macr., Tert.

mundus¹ 3, adv. -ē in munditer

1. čeden, snažen, brhek, (gosposko) ličen, nališpan, nakičen: nil videtur mundius Ter., cena, suppellex H., liber pumice mundus H., homo Ci., Menander Pr., in suo quaeque loco sita munde Pl., parum munde et parum accenter Sen. ph., quam mundissima purissimaque fiat Ca., quom sedulo munditer nos habemus Pl.; kot graja: cultus iusto mundior L. preveč lično; pesn.: loca navibus munda Enn. fr. olepšani; subst.: instrumenta in mundum recepta pozni Icti. na čisto prepisana.

2. occ.
a) prazničen, pražnji, boljši, fin: annona, panis Lamp.
b) (kakor merus) čist, pristen, pravi: scabies famesque mundae Cat., laurus Mart.
c) (o izražanju) ličen, prijeten, prikupen, ljubek, mičen, uglajen, prefinjen: verba O., versūs, quibus mundius nihil reperiri puto Gell., munde facti versūs Gell.
d) adv. vljudno, pošteno, spodobno, dostojno, kakor je prav: parum munde et parum decoriter Sen. ph., munditer dicere Ap.

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

mygalē -ēs, f (gr. μυγαλῆ) rovka (čisto lat. mus araneus): Veg., Vulg., Col.

myron ali myrum -ī, n (gr. μύρον) míron, lepodišeče mazilo (čisto lat. unguentum): Vulg., Hier.