Franja

callidus 3, adv. -ē (callēre)

1. zaradi izkušenj ali vaje pameten, izveden, izkušen, vešč, praktičen, izurjen, okreten, spreten; abs.: N., H., O. idr., homo sine dubio versutus et callidus Ci., versutos eos appello, quorum celeriter mens versatur, callidos autem, quorum tamquam manus opere, sic animus usu concalluit Ci., id tibi et medico callido et servo fideli non credidit Ci., callidum imperitus fraudavit? incredibile est! Ci.; occ. z gen., dat., abl. ali s kakim drugim določilom izveden, izkušen v čem, vešč česa, čemu, v čem: temporum, tei militaris T., locorum Amm., callidi offensionibus accendendis (dat.) T., acutus homo et naturā usuque callidus Ci., non ego naturā, nec sum tam callidus usu O., iuncturā callidus acri Pers., callidus ad suum quaestum Pl. zvito skrbeč za svoj dobiček, femina callida semper in fraudes Amm., callidus quidquid placuit iocoso condere furto H.

2. previden, pameten, umen, razborit: Lucr. idr., legum scriptor peritus et callidus Ci., iudex H., homo adulescens fecit perite et callide Ci., callidissime conicere N.; occ. (o stvareh in abstr.) umen, ostroumen, preračunljiv, dobro premišljen: amor Ter., confidens astutia aut callida audacia Ci., versutum et callidum factum Ci., incentum N., liberalitas N. sebična, callidissimum artificium Ci. globokoumen umotvor.

3. (v slabem pomenu) zvit, lokav, premeten: Pl., Ter., Mart. idr., homines callidi et versuti Ci., ex aequo bonoque, non ex callido versutoque iure Ci., callida malitia inimici L., tam vir callidus, vir omnium callidissimus N., callide, audacter, impudenter facere Ci., callide nutrire simultates T.

calliōnymus -ī, m (gr. καλλιώνυμος z lepim imenom) kalionim, neka morska riba: Plin.

Calliphō(n) -ōntis, m (Καλλιφῶν) Kalifont, gr. moško ime, poseb. filozofa, ki je poskušal načela veselega uživanja (ἡδονή) združiti z nravnostjo (καλοκἀγαϑία): Ci., Lact.

Callisthenēs -is, m (Καλλισϑένης) Kalisten(es), gr. filozof in naravoslovec iz Olinta, Aristotelov nečak; spremljal je Aleksandra Vel. v Azijo ter moral plačati svojo odkritost do njega z nasilno smrtjo: Ci., Cu. idr. Prijatelj Teofrast mu je v spomin napisal knjigo Καλλισϑένωης ἢ περὶ πένϑους: Ci.; ta spis so mnogo uporabljali poznejši filozofi in retorji, tako da ga celo Ci. imenuje vulgare et notum negotium.

Callōn -ōnis, m (Κάλλων) Kalon,

1. kipar z Egine: Q.

2. kipar iz Elide okoli l. 430: Plin.

callōsitās -ātis, f (callōsus) otrdelost (kože), oguljenina: P. Veg.; pren. z objektnim gen. otrdelost, zakrknjenost zoper kaj: Tert.

callōsus 3 (callum) trdokožen, debelokožen, žuljav: Cels., cutis apri Ap., manus Eccl., marem cohibent callosa (ova) vitellum H. z debelo lupino.

Calpē -ēs, f (Κάλπη) Kalpa, visoka gora ob Gadski ožini, eden t.i. Herkulovih stebrov (zdaj Gibraltar): Asin. Poll. in Ci. ep., Sen. tr., Lucan., Iuv. (z abl. Calpĕ).

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

calumnior -ārī -ātus sum (calumnia) kovariti, spletkariti, resnico zavijati, klevetati, obrekovati, malenkostno (zlobno) presojati, malenkostno grajati, izvreči komu kaj, krivično (ob)tožiti; abs.: calumniandi quaestus Ci., cum aliquid habeat, quod possit criminose dicere, aperte calumniari sciens non videatur Ci., accusator calumniatur Corn., praecipua calumniandi materia L., poena calumniantium Suet., calumniari est falsa crimina intendere Dig.; calumniabar ipse; putabam... Ci. ep. težil sem samega sebe brez potrebe; z acc.: Icti. idr., quod antea te calumniatus sum, indicabo malitiam meam Ci. ep., c. naturam rerum Plin., festinationem alicuius Q., c. se Q. prestrogo o sebi soditi; pesn.: calumniari si quis voluerit, quod adeo res loquantur Ph.; z dat.: non solum filio, sed etiam patri Ambr., deo, de talibus verbis veteri testamento Aug. — Act. soobl. calumniō -āre -āvī: It., Arn.; v pass.: Staberius ap. Prisc.

calva -ae, f (sor. z gr. κελέβη čaša; prim. lat. testa = vrč, lonec in lobanja) lobanja, črepinja: L., Mart.

calvor, calvī (prim. calumnia) kovariti, spletkariti, izvijati se: Luc. ap. Non., Dig., si calvitur pedemve struit Tab. XII ap. Fest.; z acc. (pre)varati: memet calvor Acc. ap. Non., me calvitur suspicio Pac. ap. Non., sopor manus calvitur Pl. ap. Non.; v pass. pomenu prevaran biti: S. ap. Prisc., sentio... te vocis calvi similitudine Pac. ap. Non. — Soobl. calvō -ere, calvī: Prisc. in calviō -īre: Serv.

calx¹, calcis, f, redkeje m (prim. lat. calcāre, calcitrāre, calcar, calceus)

1. peta: Pers., Plin., calces deteris Pl., quadrupedemque citum ferrata calce fatigat V., z okovano peto = z ostrogo, calcemque terit iam calce V. mu je za petami; pri živalih kopito, parkelj: iumenta calces remittunt N. ritajo, calce petere H., calce ferire O., tollit se quadrupedes et calcibus auras verberat V. maha po zraku (s prednjima nogama); preg.: advorsum stimulum calces (sc. iactare) Ter. proti ostnu brcati = nespametno se upirati, pugnis et calcibus Ci. z vsemi štirimi = na vso moč, gr. πὺξ καὶ λάξ, calcem impingere rei Petr. brco dati čemu = opustiti kaj, na klin obesiti.

2. pren.
a) c. māli podnožje jambora: Vitr.
b) calces scaporum pete stopniščnega obrobja: Vitr.
c) narast starejšega lesa (ki se odtrga skupaj z mladiko): (surculus) avelli cum sua calce coeptus est Plin.

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.

Camarīna (Camerīna) -ae, acc. -an (O.), f (Καμαρίνα) Kamarina, Kamerina, mesto na jugozahodu Sicilije: O., Plin. V bližini mesta je bilo močvirje z istim imenom, ki so ga Kamarinci, ne da bi se menili za opozorilo delfskega preročišča, izsušili in oblegajočim sovražnikom omogočili pot v mesto: Sil., Cl., fatis numquam concessa moveri adparet Camarina V.

Camēna, st.lat. Casmēna, -ae, f (iz *Cadsmena; prim. gr. κεκαδμένος, κεκασμένος odlikujoč se, bleščeč) Ka(s)mena, studenčna Nimfa vedeževalka (pozneje so jo enačili z gr. Μοῦσα), Kamena, Muza: Camenis Numa eum locum sacravit L., spiritus Graiae... Camenae H., Camenarum aedes Plin.; met. pesem, pesnitev: primā dicte mihi, summā dicende Camenā H. Od tod adj. Camēnālis -e Kamenin, Muzin: modi Sid., familia Symm.

camera, star. camara, -ae, f (gr. καμάρα; prim. camur) obok, svod, obokan strop: camera lapideis fornacibus iuncta S., vitro absconditur camera S. s steklom opažen, cameras mutare Ci. ep., camerae ruina Suet. (o ladijskem stropu); ladjica (barka) z obokano streho iz desk: Gell., camaras vocant... alvum in modum tecti (clausam) T.

Camerīnum -ī, n Kamerin, umbr. mesto severozahodno od Ancone: Ci. ep., C. Od tod adj.

1. Camers -ertis kamerinski: in agro Camerti Ci.; subst. Camers -ertis, m Kamerinec (kolekt.): Sil.; pl. Camertēs -ium, m Kamerinci: Ci., L., Plin., Sil. (z gen. Camertum). — Kot nom. propr. Camers -ertis, m Kamert, samogovoreče ime
a) nekega Rutulca: V.
b) Turnovega in Volscentovega tovariša: V.

2. Camertīnus 3 kamerinski: foedus Ci.

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

camīnus -ī, m (gr. κάμινος, prim. lat. camur) kurišče, ognjišče, leva, peč, kamin: Sen. tr., Plin., Suet., (nil facit) Sextili mense caminus H.; met. ogenj v ognjišču: caminus luculentus Ci. ep.; preg.: oleum adde camino H. na ogenj prilivaj olja = povečaj zlo. Occ.
a) topilnica, talilnica, plavž, kovaško ognjišče: Pers., Plin., pleni camini O.; pren.: semper ardente camino Iuv. z neprestano marljivostjo. — Soobl. camīnum -ī, n; pren.: quod erat totum caminum sceleris Aug. fr.
b) Vulkanovo kovaško ognjišče, Kiklopov vigenj: O., Plin., Cyclopum exesa caminis antra Aetnaea tonant V. (prim. V. Aen. III, 580 in VI, 630).