Franja

Phāsis -idis in -idos, acc. -in, -im, voc. Phāsi (Φᾶσις)

1. m Fázid (Fázis), mejna reka med Malo Azijo in Kolhido (zdaj Rioni): O., V., Pr., Stat., Mel.

2. f Fázida, mesto ob Fazidovem izlivu v Črno morje: Mel., Plin. — Od tod
a) Phāsis -idis, acc. -ida, adj. f fázidska, pesn. = kólhidska: volucres Mart. fazani; subst. Phāsis (sc. femina) Kólhijka, Kolhídka (= Medea): O.
b) Phāsiacus 3 (Φασιακός) fázidski; pesn. = kólhijski, kolhídski: O., coniux (= Medea) Sen. tr.
c) Phāsiānus 3 (Φασιανός) fázidski: avis Plin. = subst. phāsiāna, f: Plin. ali phāsiānus, m: Suet. fazan (grivnjač) (Phasianus colchicus Linn.).
d) Phāsias -adis (-ados), adj. f (Φασιάς) fázidska, pesn. = kólhijska, kolhídska; kot subst. Kólhijka, Kolhídka: puella O. ali samo Phasias (= Medea) O.

Pheneus (ali Pheneos) -ī, f (Φένεος) Fénej, mesto v Arkadiji (zdaj Phonia) ob jezeru z istim imenom (zdaj Mauronero „Črna voda“), katerega vodo so imeli za smrtonosno: L., O., V., Cat., Plin. — Od tod Pheneātae -ārum, m (Φενεᾶται) Feneáti, Fénejci, preb. mesta Fenej: Ci., Lact.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Pholoē -ēs, f (Φολόη) Fóloa

1. gorovje v Arkadiji ob meji z Elido: O., Stat., Plin., Lucan.

2. dekliško ime: H. Od tod adj. Pholoeticus 3 fólojski, foloétski: monstra Sid.

Phȳcūs -ūntis, acc. -ūnta (-ōnta), abl. -ūnte, f (Φυκοῦς) Fikúnt, rt v Kirenajki: Plin., Mel.; z istoimenskim majhnim pristaniškim tržiščem ob nekem zalivu: Lucan. (pri katerem je to ime m).

piaculāris -e (piāculum) greha očiščujoč, očiščevalen, spraven: hostia Varr., sacrificia L. spravne daritve, spravine = piāculāria -ium, n: piacularia Iunoni fient L.; metaf. žrtev, spravina: Plin. iun., men piacularem oportet fieri ob stultitam tuam? Pl. naj bom mar jaz žrtev tvoje neumnosti? naj jaz trpim zaradi tvoje neumnosti?; adv. piāculāriter grešno: Tert.

Pīcēnum -ī, n Picén(sko), pokrajina v vzhodni Italiji ob Venetskem zalivu (danes Ancona z okolico): Varr., Ci. ep. — Od tod adj. Pīcēnus 3 picénski: C., Plin., ager Ci., poma H. Pīcēns -entis picénski: ager Ci.; subst. Pīcentēs -ium, m Picénci: Ci. Picentīnus 3 = Pīcēnus: Mart., Plin. idr.

pīla² -ae, f steber: lapidea N., pilae pontis L., loco, qui nunc pila Horatia appellatur L. (prim. pīlum), nulla meos habeat pila libellos H. moje knjige naj ne bodo obešene naprodaj na stebrih (ob katerih so knjigarnarji prodajali knjige); kolekt. kamniti stebri (kot osnova objektom, zgrajenim na vodi, npr. nasipom, jezovom): Sil., saxea pila V. pristanski nasipi, „ključi“, in pilis Sen. ph.

pil(l)eatus 3 (pīl(l)eus) s klobučevinasto kapo pokrit: fratres Cat. (= Kastor in Poluks), pilleati aut lana alba velatis capitibus volones epulati sunt, alii accubantes, alii stantes L., Parthi Mart.; poseb. o osvobojencih, ki so ob osvoboditvi prejeli takšno kapo: pileati coloni L., rex L., plebs Suet., toda servi pileati Gell. (sužnji, za katere prodajalec ni dajal poroštva).

pīlum -ī, n (osnovna obl. *pi(n)slom iz pīnsere phati; prim. gr. πίσσω, πτίσσω)

1. možnarski kij, možnarsko tolkalo, možnarski tolkač: Ca., Plin.

2. metaf. metalno kopje rimske pehote, 2,5 m dolgo, z lesenim držalom in dolgo železno konico: Ci., L. idr., pila conicere, mittere, emittere C., pila muralia C. kopja, z obzidja metana na oblegovalce, pila Horatia L., Pr. horacijska kopja, kopja Horacijev (neki prostor v Rimu ob Foru, kjer so na stebru visela kopja Horacijev; prim. pīla²); preg.: pilum inicere alicui Pl. začeti boj s kom.

Pimpla -ae, f (Πίμπλα) Pímpla, mesto, gora in studenec v južni Makedoniji, posvečeni Muzam. Od tod

1. adj. Pimplēus 3 pímp(e)lski (pimpléjski), Muzam posvečen: mons Cat., antrum Mart.; subst. Pimplēa -ae, f Pimplêja
a) = Muza: H.
b) = Muzam posvečen vir: Stat.

2. Pimplēis -idis, acc. -ida, f (Πιμπληΐς) Pimpleída
a) = Muza: Varr., H. (z voc. Pimplei), Mart.
b) = področje ob gori Pimpla: si recolis Pimpleida Aus. = če ljubiš Muze, če se učiš ali pesniš.

pinnātus 3 (pinna1)

1. pernat, operjen, opremljen s perjem: iam vero clinata est ungula vemens fortis Equi propter pinnati corporis alam Ci. poet., tum iecore opimo farta et satiata adfatim clangorem fundit vastum et sublime avolans pinnata cauda nostrum adulat sanguinem Poeta ap. Ci., Cupido Ci., qui nervo tenet Haemonio pinnata senex spicula Chiron Sen. tr.

2. metaf. tako rekoč pernat (perutast): femina (sc. abies) etiam prolixior … folio pinnato densa Plin. (jelka) … pri kateri so iglice razporejeno na gosto druga ob drugi kot peruti, pinnato fulgore radiantes (sc. carbunculi) Plin., pinnata et ipsa (sc. fraxinus) folio Plin.

3. krilat, okriljen: nisi portenta anguisque volucris ac pinnatos scribitis Luc., quae (sc. Diana) pinnatum Cupidinem genuisse dicitur Ci., Aethiopia generat pinnatos equos Plin., nunc tormentis excusso (sc. ferro) … nunc vero pinnato Plin., vidit se … pinnatarum formicarum multitudine oppleri Suet., famulorum tuorum draconum pinnata curricula Ap., omnium animalium … pinnatarum et pedestrium et aquatilium Ap.; pren.: Poenico bello secundo Musa pinnato gradu intulit se bellicosam in Romuli gentem feram Porcius Licinius ap. Gell., pinnatam Pegasi vincebas celeritatem Ap.

piperītis -idis, f (gr. πεπερῖτις) bot. piperítida = poprova rastlina, verjetno indijski poper (Capsicum anuum Linn.): panax piperis saporem reddit et magis etiam siliquastrum, ob id piperitidis nomine accepto, libanotis odorem turis, zmyrnium murrae Plin.

Pīsa -ae, f (Πῖσα) Písa (Píza), mesto v Elidi ob reki Alfej, kjer so potekale olimpijske igre: V., O., Stat.; soobl. Pīsae -ārum, f Píse (Píze): Mel. — Od tod adj. Pīsaeus 3 pisájski (pizájski), píški: Iuv., Stat., Arethusa O., hasta (= Oenomai) O.; subst. Pīsaea -ae, f Pisájka (Pizájka): O. = Hippodamia.

Pisaurum -ī, n Pizáver (Pizávrum), obalno mesto ob jadranski obali v Umbriji (zdaj Pesaro): C., Ci. ep. — Od tod adj. Pisaurēnsis -e pizávrski, iz Pizávra: Ci.

piscīna -ae, f (piscis)

1.
a) ribnik, ribnjak: et videat aliquem summis populi beneficiis usum barbatulos mullos exceptantem de piscina Ci., ex ornithonibus ac leporariis et piscinis Varr., piscinas aedificare Varr., piscinas dico eas, quae in aqua dulci aut salsa inclusos habent pisces ad villam Varr., murenis obici iubebatur, quas ingentis in piscina continebat Sen. ph., Baiarum suarum piscinas extollebat T. ribnike (ali bazene).
b) javno kopališče: praetores, quorum iuris dictio erat, tribunalia ad Piscinam publicam posuerunt L. (v Rimu ob Apijevi cesti v bližini Kapenskih vrat, jugovzhodno od Aventina), Piscinae publicae hodieque nomen manet, ipsa non extat Fest.

2.
a) bazen, kopališče, plavališče, jarín za plavanje (v stavbi): Plin. iun., Sen. ph., Suet., Aug.
b) napajališče, napajalnik na dvorišču kake vile, kjer so napajali in kopali živino: piscinae pecori struantur Col.
c) kad ali velik sod: et in piscinas ligneas funditur Plin.
d) vodni zbiralnik, vodni hranilnik, rezervoar, cisterna: contectis piscinis Front., piscina limaria, ubi inter amnem et specum consisteret et liquaretur aqua Front.

Pityūsa īnsula (gr. πιτυοῦσα smrečnat, porasel z borovci; ime izhaja iz fen. ī-b-š-im 'obala borov(cev)') otok Pitiúsa (Pitiúza) ob jugovzhodni obali Hispanije (zdaj Ibiza): L. Gre za dva otoka; večji se je v antiki imenoval Ebús (Ἕβουσος, Ebusus, zdaj Ibiza), manjši pa Ofiúsa (Ὀφιοῦσσα, Ophiūssa, kasneje Colubrāria Kolubrárija, zdaj Formentera); zato pl. Pityūs(s)ae: Plin.

Placentia² -ae, f Placéncija (Placéntija), mesto ob Padu (zdaj Piacenza): L., Vell., Sil. — Od tod adj. Placentīnus 3 placéncijski (placéntijski): Ci.; subst. Placentīnī -ōrum, m Placéncijci (Placéntijci), Placentín(c)i: L.

plāga¹ -ae, f (plangere; indoev. kor. *plāq-, *plāg- udariti; prim. dor. πλαγά = at. πληγή udar(ec))

1. udar(ec), mah(ljaj), zamah, sunek: Ter., O., Suet. idr., plagarum crepitus Ci., plagis vulnerari N., plagis confectus concidit Ci., plagam ferre V. hoteti udariti (mahniti), dant (sc. turbini) animos plagae V. udarci oživljajo; o udaru atomov ob atome: Ci., Lucr.; meton. prizadejani udarec (zamah, sunek) = rana: Pl., Ter., Suet. idr., plagam accipere Ci., plagam imponere, infligere Ci. ali inferre Plin., foediores plagae L.

2. pren. udarec, nezgoda, nesreča, izguba, škoda ipd.: hac perculsus plagā non succubuit N., levior est plaga ab amico Ci. izguba, accepit res publica plagam Ci., plaga est iniecta petitioni tuae Ci., oratio gravem plagam facit Ci. močno gane, se močno dotakne, seže globoko v srce.

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.