Franja

antiborēus 3 (ἀντί in βόρειος) proti severu obrnjen: Vitr.

anticatēgoria -ae, f (gr. ἀντικατηγορία) protitožba: Aug.

Anticatō -ōnis, m (hibrid ἀντι-Catō) Antikaton, „Protikaton“, satirično Cezarjevo delo (v dveh knjigah) proti Ciceronovemu slavilnemu spisu Katonu Utičanu: Q., Gell., ut dixit Caesar in priore Anticatone Caelius ap. Prisc. v prvi knjigi svojega Antikatona; pl. Anticatones (glede na dve knjigi tega spisa): Iuv., Suet.

anticēssor, inačica = antecēssor.

Antichrīstus -ī, m (Ἀντίχριστος) antikrist: Eccl.

antichtonēs -um, m (gr. ἀντίχϑονες) na drugi polobli živeči zemljani, „protizemljani“, antihtoni: Mel., Plin.

anticipātiō -ōnis, f (anticipāre)

1. preusvojena misel, naravni pojem, prirojena ideja (preden pouk popravi predstave); z objektnim gen.: Arn., deorum a., quam πρόληψιν Epicurus appellat Ci.

2. prvi telesni gib pred pravo hojo: anticipationes itinorum Arn.

anticipātor -ōris, m (anticipāre) preusvajalec, preupoznavalec: mundi Aus.

anticipō -āre -āvī -ātum (ante in capere; prim. occupō)

1. naprej (predčasno) vzeti (jemati), preusvojiti (preusvajati) si: quod ita sit informatum anticipatumque mentibus nostris Ci. ker si naš um tako predstavlja in ima to prirojeno idejo, a. rei molestiam Ci. ep. vnaprej biti v skrbeh zaradi..., per compendia montis anticipata via est O. se je prej prehodila, se je skrajšala, a. ludos Suet. igre predčasno obhajati, mortem Suet. prej se usmrtiti.

2. prehite(va)ti; abs.: Varr. ap. Non., Lucr., Plin.; pren. z acc. = prekositi (prekašati), preseči (presegati): acumen Lucumonis Aus.

Anticlēa (Anticlīa) -ae, f (Ἀντίκλεια) Antikleja (Antiklija), Avtolikova hči, Laertova žena, Odisejeva mati: Ci. idr.

Anticlīdēs -ae, m (Ἀντικλείδης) Antiklid, gr. pisatelj: Plin.

antīcus, gl. antīquus.

Anticyra -ae, f (Ἀντίκυρα) Antikira, mesto

1. v Ftiotidi ob Malijskem zalivu.

2. v Fokidi: L., H., O. idr. Obe mesti sta sloveli zaradi čemerike, ki je obilno rasla po okoliških gorah; iz te rastline so pripravljali daleč okrog sloveče zdravilo proti blaznosti in težkokrvnosti. Boljša čemerika je rasla v Ftiotidi, a fokidski Antikirijci so znali bolje pripravljati omenjeno zdravilo, ker so primešavali čemeriki neko sezamu podobno rastlino, imenovano Anticyricon -ī, n antikirik: Plin.; meton.: tribus Anticyris insanabile caput H. = ki je ne ozdravi vsa čemerika celega sveta.

antideā, adv. (antid [st.lat. = ante] in eā, prim. postideā) star. = anteā (v posvečevalnem besedilu pri): L.

antideō -īre (antid [st.lat. = ante] in īre) star. = anteeō -īre: Pl.

antidhāc, adv. (antid [st.lat. = ante] in hāc; prim. antideā) star. = antehāc: Pl.

antidotum -ī, n: Cels., Ph. idr., ali antidotus -ī, f: Gell. idr. (gr. ἀντίδοτον ali ἀντίδοτος) protistrup; pren.: antidotum adversus Caesarem Suet.

Antiēnsis, gl. Antium.

Antigenēs -is, m (Ἀντιγένης) Antigen,

1. vojskovodja Aleksandra Vel.: N.

2. ime pastirja: V.