Franja

Pergamum -ī, n (Sen. tr.) ali Pergamus -ī, f (Stat., Sen. tr.), tudi Pergamos -ī, f (Stat.), večinoma pa Pergama -ōrum, n (O., V., Lucr.) (Πέργαμον, Πέργμος, τὰ Πέργαμα)

1. Pêrgam(on), Pêrgama (f), trojanski (trojski) grad, sinekdoha Trója. — Od tod adj. Pergameus 3 (Περγάμιος) pêrgamski, trojánski (trójski): arces, gens, urbs, lar V., vates (= Cassandra) Pr.; pesn. = rímski: sanguis Sil.

2. le v obl. Pergamum -ī, n Pêrgam(on), mesto na severozahodu Male Azije (v Miziji) ob reki Kaik, približno 25 km od obale, ki je slovelo po izdelovanju pergamenta, glavno mesto mizijskega kraljestva (zdaj Bergama): Iust., L., Plin., Aur. — Od tod adj.
a) Pergameus 3 pêrgam(on)ski: deus Mart. v (mizijskem) Pergam(on)u čaščeni bog (= Aesculapius).
b) Pergamēnus 3 (Περγαμηνός) pêrgamski: civitas Ci., ager L., naves N., charta Plin. pergamènt, koženíca; subst. α) Pergamēna -ae, f (sc. charta) αα) pergamènt, koženíca: Isid. ββ) področje okoli Pêrgam(on)a: Plin. β) Pergamēnī -ōrum, m Pêrgam(on)ci, preb. Pêrgam(on)a: Ci., N.

2. mesto na Kreti: Plin.

per-horreō -ēre (per in horrēre) zelo (močno) se prestrašiti (ustrašiti) česa, zelo (močno) se zdrzniti ob čem: cumque perhorruerit (po nekaterih izdajah perhorreret) casus pars maxima nostros O., illorum tela atque aciem perhorrebimus Iul. Val., saetis nexos equinis et occipitiis incumbentes gladios perhorrebant Amm., detecti sceleris qualitatem mecum pariter perhorrete Ambr.

per-horrēscō -ere -horruī (per in horrēscere) „čisto (zelo, močno) se naježiti (namrščiti)“

1. intr. (s)tresti se, zdrzniti (zdrzovati) se, trzniti (trzati), prestrašiti se, vztrepeta(va)ti, čisto zgroziti se, groza navda(ja)ti koga, vzdrhte(va)ti, zadrhte(va)ti, vzburka(va)ti se, posta(ja)ti razburkan (o morju): clamore perhorruit Aetne O., totus perhorruit orbis O., latum perhorruit aequor O., cum ego ipse in commemoratione eorum non solum animo commovear, verum etiam corpore perhorrescam? Ci.

2. trans. zelo (močno) se prestrašiti (ustrašiti) česa, zelo (močno) se zdrzniti ob čem, zgroziti (zgražati) se zaradi česa, ob čem, nad čim: tribunum plebis, tantam religionem Ci., lamentationem matrum familias, tum fugam virginum atque puerorum ac vexationem virginum Vestalium perhorresco Ci., Bosporum H., cum perhorruerit casūs … nostros O. (gl. perhorreō); z inf.: iure perhorrui late conspicuum tollere verticem H., unus enim tribunus eam poenam novem collegis inferre ausus est, quam novem tribuni ab uno collega exigere perhorruissent Val. Max.

perīculōsus 3, adv. -ē (perīculum) nevaren, z nevarnostjo grozeč (preteč), z nevarnostjo združen (povezan), nevarnost prinašajoč, pogub(onos)en, tvegan: Ca., Auct. b. Alx., Plin. iun., Sen. ph., Cu. idr., iter, bellum, vulnus Ci., alea H. drznost, periculosum ducere S., locus periculosissimus Ci., periculose dicere, pugnare Ci., periculose aegrotare Ci., et eum per scelus occupata periculosius dimissurum S. z večjo nevarnostjo, ob večji nevarnosti; z dat.: nomen periculosum libertati L., periculosae libertati opes L.; abl. abs.: iuxta periculoso T. = cum iuxta periculosum esset.

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

per-iniūrius 3 zelo krivičen: nam periniurium (čisto po krivem, zelo krivično) siet, cum mihi ob eos mores quos prius habui honos detur, ubi datus est, tum uti eos mutem atque alii modi sim Ca. ap. Prisc.; z ACI: Min.

Perinthos (in Perinthus) -ī, f (Πέρινϑος) Perínt, mesto v Trakiji ob Propontidi (kasneje imenovano Heraclea, danes Eregli), kolonija otoka Samos: L., Mel. Od tod adj. Perinthius 3 perínt(ij)ski, subst. Perinthia -ae, f Períntijka, Perínčanka = „Dekle iz Perinta“, naslov Menandrove komedije: Menander fecit Andriam et Perinthiam Ter., in Andriam ex Perinthia fatetur transtulisse atque usum pro suis Ter.

Perirrheūsa -ae, f Perireúza, otok v Egejskem morju ob obali Male Azije: Plin.

per-nōtus 3 (per in nōtus) zelo znan: Marathon magnarum multarumque virtutium testis iam inde a Theseo, Persicā maxime clade pernotus Mel., intererat epulis Dioxippus Atheniensis, pugil nobilis et ob eximiam virtutem virium iam et regi pernotus et gratus Cu.

perplexitās -ātis, f (perplexus) zmedenost, zmešnjava, nejasnost: Aug., negotio plene digesto oppositaque condicionum perplexitate Amm., his ob perplexitatem nimiam aegerrime lectis consilium suscipitur prudens Amm., demonstrare geographica perplexitate monstrata Amm.,

per-quam, adv. (per in quam; prim. per A. 4.) zelo, silno, nadvse, neizmerno, pre..., prav rad; večinoma ob adj.: Pl., Lucr., Plin. idr., p. pauci L., p. grave est dictu Ci., caedes p. grata Cu.; v tmezi: per pol quam paucos reperias Ter.; ob adv.: Pl., Lucr., Vell., p. breviter, p. flebiliter Ci.; ob glag.: Plin. iun., vis illa dicendi … p. esset optanda nobis Ci.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

per-tergeō -ēre -tersī -tersum (per in tergēre)

1. (o)brisati: spongiā vasa Col., vidisse se in somnis a nescio quo deorum spongeā corpora sua pertergeri Val. Max., mensam H.

2. metaf. lahno se dotakniti (dotikati) česa, lahno zade(va)ti ob kaj: aër quasi perterget pupillas Lucr., nostros oculos perterget longior aura Lucr., extra lux oculos perterget Lucr.

per-timēscō -ere -timuī (incoh. pertimēre) zelo se prestrašiti, zelo se (z)bati, zgroziti se, prepasti se: quem procul Aspis conspiciens ad se ferentem pertimescit N., pertimuerunt, ne descisceret N., p. de aliqua re Ci. zbati se za kaj, ob ea, quae … Gell.; trans.: religionem, nullius potentiam, bellum Ci., legatum Iugurthae S., fames esset pertimescenda C., impetum Auct. b. Alx.

per-tremīscō -ere (per in tremēsco) skozi in skozi (od glave do pet, po vsem telesu) se stresti (od strahu, groze): Hier.; z acc. = zdrzniti se ob čem: similem sententiam, manum domini Hier.

Pertunda -ae, f (pertundere) Pertúnda, boginja, ki menda dekletu ob prvem spolnem odnosu predre deviško kožico: Aug., Tert., dea, quae in primo concubitu naturam feminae pertundere dicitur Arn.

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

phallus -ī, m (gr. φαλλός) fálos, fálus, podoba moškega spolovila, ki so jo ob Bakhovem prazniku nosili okrog kot znamenje rodnosti in rodovitnosti: Arn.

Pharmacūssa -ae, f (Φαρμακοῦσσα) Farmakúsa, otok ob obrežju Karije, 10 km pred Miletom (danes Fermāco): Plin., Suet.

Pharos (ali Pharus) -ī, acc. -on, f (Φάρος) Fáros

1. otoček pri Aleksandriji v Egiptu s slovečim svetilnikom, ki ga je dal zgraditi Ptolemaj Filadelf (še zdaj Pharos ali Raudhat el Tin „Smokvov vrt“); otoček je z mestom povezoval jez: Auct. b. Alx., Mel.; o svetilniku: C., Auct. b. Alx., Suet.; kot masc.: ad exemplum Alexandrini Phari Suet.; meton. (pesn.) = Egipt: Lucan., Stat.; kot masc.: clarus Pharos Val. Fl. — Od tod
a) adj. Pharius 3 (Φάριος) fároški: aequor Lucan.; meton. = egíptovski, egipčánski: iuvenca (= Io) O., (o Izidi) Mart., turba Tib. Izidini svečeniki, coniux (= Cleopatra) Mart.
b) Phariacus 3 fároški; meton. = egíptovski, egipčánski: sistra Ap.
c) subst. Pharītae -ārum, m Farošáni, preb. otoka Faros: Auct. b. Alx.

2. otok ob obali Dalmacije (prej Parus, Πάρος, zdaj Hvar): Mel.