Franja

Pīsō³ -ōnis, m („Možnar“) Pízo(n), rimsko rodbinsko ime v Kalpurnijevem rodu (gl. Calpurnius). — Od tod adj. Pīsōniānus 3 Pizónov: tempus Ci., coniuratio Suet., Pisoniano vitio, cum loqui nesciret Hier., consulto Pisoniano Icti.

Pitanē -ēs, f (Πιτάνη) Pitána, mesto

1. v maloazijski Argolidi nasproti otoka Lemnos (na današnjem polotoku Çandarli): O., Mel. — Od tod Pitanaeus 3 pitánski: Apollonius Plin.

2. v Lakoniji: Plin., Aus.

Pitthe͡us -eī in -eos, m (Πιτϑεύς) Pitêj, kralj v Trojdzenu, oče Ajtre, Tezejeve matere: O., Hyg. — Od tod adj. Pitthēius in Pitthēus 3 (Πιτϑήϊος, Πιτϑεῖος) Pitêjev: regna, Troezen O.; subst. Pitthēis -idis, f (Πιτϑηίς) Pitêida = Pitejeva hči (Ajtra): O.

Placentia² -ae, f Placéncija (Placéntija), mesto ob Padu (zdaj Piacenza): L., Vell., Sil. — Od tod adj. Placentīnus 3 placéncijski (placéntijski): Ci.; subst. Placentīnī -ōrum, m Placéncijci (Placéntijci), Placentín(c)i: L.

Plancius 3 Pláncij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana predstavnika tega rodu sta

1. Cn. Plancius Gnej Plancij, vitez, carinski zakupnik: Ci.

2. njegov sin Cn. Plancius, ki je kot kvestor v Makedoniji podpiral Cicerona v pregnanstvu, zato ga je ta zagovarjal, ko je bil l. 54 tožen de ambitu: Ci. Od tod adj. Planciānus 3 Pláncijev: senatus consultum Ulp. (Dig.).

Plataeae -ārum, f (Πλαταιαί) Platáje, mesto v Bojotiji, kjer so Grki l. 479 premagali Perzijce (zdaj ruševine vzhodno od mesta Kokla): Ci., N., Iust. — Od tod preb. Plataeēnsēs -ium, m Platájci: N., Iust.; adj. Platāicus 3 (Πλαταϊκός) platájski, pri Platájah: proelium Vitr.

Platō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Πλάτων) Pláton

1. slavni grški filozof (427—347), Sokratov učenec, ustanovitelj akademske filozofske šole: Ci. idr.; pl. Platones Gell. možje, kot je bil Platon. — Od tod adj. Platōnicus 3 (Πλατωνικός) Plátonov, plátonski: ideae Sen. ph., subtilitas Plin., philosophus Gell. platonik, platonovec; metaf.: homo Ci. mislec kakor Platon (= globok mislec); subst. Platōnicī -ōrum, m platóniki, Plátonovi privrženci, pristaši Plátonove filozofske šole: Ci. idr. Platōnica -ōrum, n Plátonovi nauki, Plátonova (učna) pravila (doktrina): philosophum quendam sibi exposuisse nonnulla Platonica Aug.

2. neki epikurejec iz Sard: Ci. ep.

3. neki Aleksandrov vojskovodja: Cu.

Plautius (vulg. Plōtius) 3 Plávtij(ev) (Plávcij(ev)), Plótij(ev) (Plócij(ev)), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani predstavniki tega rodu so:

1. M. Plautius Silvanus Mark Plavtij Silvan, ki je kot ljudski tribun s svojim zakonom (lex Plautia Papiria) končal zavezniško vojno: Ci.

2. L. Plotius Lucij Plótij, pesnik: Ci.

3. Plotius Tucca Plótij Tuka, pesnik, Vergilijev prijatelj. Kot adj. Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): lex Plautia (Plotia) S., Ci. fr., enako tudi samo Plotia Ci. ep.; rogatio Plotia (Plautia) Suet., Gell. — Od tod adj. Plautiānus (Plōtiānus) 3 Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): bona Plotiana Ci. (nekega) Plotija, fabulae Gell.

plautus (plōtus) 3 (gl. planta¹) plosk, širok: plauti appellantur canes, quorum aures languidae sunt ac flaccidae P. F., conchae plautiores Tert.; v umbr. jeziku = ploskonog: plauti appellantur, qui sunt planis pedibus Fest., [Plotos appellant] Umbri pedibus planis [natos. Hinc soleas dimidiatas, qui]bus utuntur in venando, [quo planius pedem ponant, vo]cant semiplotia et … [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici P. F. Od tod nom. propr. Plautus -ī, m Plávt = „Ploskonožec“, družinski priimek. Najbolj znan je T. Maccius Plautus Tit Makcij Plavt, komediograf iz Sarsine v Umbriji, umrl l. 184. Od tod adj. Plautīnus 3 Plávtov, plávtovski: pater Ci. oče v Plavtovi komediji, numeri et sales H., Plautinissimi versus Gell. povsem (docela) Plavtovi (plavtovski), Plavta popolnoma vredni, homo Plautinae prosapiae Min.

Pleurōn -ōnis, f (Πλευρών) Plévron, mesto v Ajtoliji: O., Plin., Stat., Sil. — Od tod adj. Pleurōnius 3 plévronski, iz Plévrona: Acmon O.; subst. Pleurōnia -ae, f Plevrónija = plévronsko obmestje, plévronsko okrožje, področje Plévrona: Aus.

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

Plīsthenēs -is, m (Πλεισϑένης) Plêjsten

1. Pelopsov sin, brat Atreja in Tiesta, pravi oče Agamemnona in Menelaja, ki sta po svojem rejniku Atreju prevzela priimek oz. patron. Atrīdae (Atrida): Serv. Po drugi verziji je Plejsten Atrejev sin, Agamemnon in Menelaj pa Atrejeva vnuka: Hyg. — Od tod adj. Plīsthenicus 3 Plêjstenov, plêjstenski: torus O. Agamemnonova.

2. Tiestov sin: Sen. tr., Hyg.

Plūtō in Plūtōn -ōnis, m, acc. -ōna H. (Πλούτων) Plúton, bog in kralj podzemlja, soprog Prozerpine, Jupitrov in Neptunov brat: V., H. idr. — Adj. Plūtōnius 3 Plútonov = podzemeljski: domus H. = grob, coniux (= Proserpina) Prud.; subst. Plūtōnia -ōrum, n (sc. loca) Plútonsko (Plutónija), neki nezdrav kraj v Aziji, menda v Lidiji, kjer je bilo (kot omenja Strabon) Plutonovo svetišče: Ci.

Poeās -antis, m (Ποίας) Pojánt, Filoktetov oče: Hyg., Poeante satus O. Pojantov sin = Filoktet. —Od tod patron. Poeantiadēs -ae, m (Ποιαντιάδης) Pojantiád = Pojantov sin: O.; adj. Poeantius 3 (Ποιάντιος) Pojántov: heros, proles, tudi samo Poeantius O. = Filoktet.

Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.

1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.

2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.

3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci.

Polemō (Polemōn) -ōnis, m (Πολέμων) Polémon

1. grški filozof v Atenah, Ksenokratov učenec, Zenonov in Arkezilajev učitelj (okrog l. 300 pr. Kr.): Ci., H., Val. Max. — Od tod adj. Polemōnēus 3 (Πολεμώνειος) Polémonov: si Polemoneus, peccat Stoicus rei falsae adsentiens Ci.

2. kralj v Pontu: Suet., Eutr. — Od tod adj. Polemōniacus 3 polémonski: Pontus Aur., Eutr., Vop. (del Ponta).

Pollentia (Polentia, Pollencia) -ae, f Poléntija, Poléncija, mesto

1. v Picenu, imenovano tudi Urbs Salvia (danes Urbisaglia) Ci.; njegovi preb. Pollentīnī -ōrum, m Polentín(c)i, Poléntijci, Poléncijci: Plin.

2. v Liguriji, sloveče po izdelovanju lončenega posodja in po črni volni ovc, ki so jih gojili v okolici (danes vas Pollenzo): Ci., Col., Plin., Sil. — Od tod adj. Pollentīnus 3 polentínski, poléntijski, poléncijski: plebs Suet., lanae Mart.

3. na večjem Balearskem otoku (Maiorca), danes Pollenza: Mel., Plin.

Polyclētus in (nav.) Polyclītus -ī, m (Πολύκλειτος) Poliklêjt, slaven grški kipar iz Sikiona, Periklov sodobnik: Ci., Mart., Plin., Prud., Sid.; pl. Polycliti Ci., T. umetniki kot Poliklejt. — Od tod adj. Polyclētēus 3 ali Polyclētīus 3 Poliklêjtov: pectus Corn., caelum Stat.

Polydamās -antis, acc. -anta, m (Πολυδάμας) Polidamánt

1. Trojanec, Hektorjev prijatelj, Pantojev sin: Pr., O., Pers.

2. neki atlet: Val. Max. — Od tod Polydamantēus 3 Polidamántov, polidamántski, polidamantéjski: arma Sil.

Opomba: Po dor. Πωλυδάμας merijo pesniki Pōlyd … ; nekateri starejši izdajatelji se po ohranjenih rokopisih in po jon. obl. Πουλυδάμας odločajo za Pulydamas.

Polydōrus -ī, m (Πολύδωρος) Polidór, Priamov sin, je bil izročen Polimnestorju, kralju Bistonov v Trakiji. Polimnestor ga je umoril zaradi obilice zlata, ki jo je Polidor prinesel s seboj: Ci., V., O. — Od tod adj. Polydōrēus 3 Polidórov, Polidórjev, polidoréjski: sanguis O.