Franja

of-fundō -ere -fūdī -fūsum (ob in fundere)

1. liti, zli(va)ti, (v)sipati, (u)sipati pred koga, komu: aquam Pl., cibum (sc. avibus) Pl.

2. metaf.
a) zvrniti (zvračati), prevrniti (prevračati), podreti (podirati) koga; med. zvrniti (zvračati) se, prevrniti (prevračati) se, (z)gruditi se, pasti (padati), klecniti (klecati): asinus offunditur Ap.
b) razprostreti (razprostirati), razširiti (razširjati); med. razprostreti (razprostirati) se, razširiti (razširjati) se, obda(ja)ti: noctem rebus Ci., altitudo caliginem oculis offundit L. povzroči, da se človeku naredi tema pred očmi, naredi človeka omotičnega, povzroča omotico; pren.: si quid tenebrarum offudit exsilium Ci. če ti je prognanstvo kaj (omračilo =) užalilo dušo, offundunt tenebras Lact. „zakrivajo s temo (slepoto)“, varajo, slepijo, zavajajo, tenebras o. iudicibus Ci. sodnike (pre)varati, (za)slepiti, zavesti (zavajati), nimium terroris L. ali incompositis pavorem o. L. (preveč) prestrašiti; med.: aër nobis offunditur Ci. nas obdaja, ignis ob oculos offusus Ci.; pren.: hic error et haec indoctorum animis … offusa caligo est, quod … Ci. ta zmota in ta zaslepljenost sta se vtepli v duše neukih ljudi, ker ..., tanta offusa oculis animoque religio L. svetost, ki tako močno deluje (tako zelo vpliva) na oči in srce, omnium rerum terror oculis omnibusque est offusus L. vsakovrsten strah se je pojavil, tamquam si offusa rei publicae nox esset Ci. kakor da se je razprostrla noč nad državo.
c) pokri(va)ti, zakri(va)ti, zastreti (zastirati), zatemniti (zatemnjevati): lumen lucernae luce solis offunditur Ci., oculos tuos clarissimā in luce tenebris offusos Val. Max. kakor omegljene; pren. obstreti, zastreti (zastirati), zagrniti (zagrinjati), prevze(ma)ti, zaje(ma)ti: eo pavore offusum Claudium T. da je Klavdija obšla tolikšna osuplost, omnium Marcellorum memoria meum pectus offudit Ci.

of-fuscō -āre (—) -ātus (ob in fuscāre) zatemniti (zatemnjevati); pren. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti: quoniam offuscata sum Ambr., iustitiam Tert., ne quis offuscetur Tert.

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

Ōlenus (Ōlenos) -ī, f (Ὤλενος) Ólen

1. mesto v Ahaji med Patrami in Dimo: Plin. (z nom. Olenum).

2. staro mesto v Ajtoliji ob Trakintu: Sen. tr., Hyg. — Od tod adj. Ōlenius 3 (Ὠλένιος) ólenski, iz Ólena, olénijski = ajtól(ij)ski: capella ali pecus O. = Amalthea, astrum Stat., Tydeus Stat. (ker je rojen v ajtol(ij)skem Kalidonu).

Olisīpō (tudi Olys(s)īppō: Varr., Ulysīppō: Mel.) -ōnis, m Olizípon (Ulizípon), mesto v Luzitaniji ob desnem bregu Taga (zdaj Lizbona): Plin. — Od tod adj. Olisīpōnēnsis -e olizipónski: Plin.

Olympia -ae, f (Ὀλυμπία) Olímpija, Zevsu posvečena pokrajina v Elidi pri Pizi ob Alfeju, z gaji, žrtveniki, poslopji, zlasti s krasnim Zevsovim svetiščem, v katerem je stal sloveči Zevsov kip, ki ga je izdelal Fidija, prizorišče olimpijskih iger: Varr., Ci., L., Corn. — Od tod adj. Olympiacus 3 (Ὀλυμπιακός) olímpijski: Iust., Suet., palma V. ali Olympicus 3 (Ὀλυμπικός): Sen. tr., pulvis H. ali Olympius 3 (Ὀλύμπιος): L., Mel., Plin., Vitr., Iuppiter Olympius Ci. idr., ludi Olympii Plin.; subst. Olympius -iī, m Olímpijski, častni priimek znamenitih mož, npr. Perikla: Plin., Val. Max., na novcih tudi rimskih cesarjev, npr. Hadrijana, Komoda idr.; Olympium -iī, n Olímpij = svetišče olimpijskega Zevsa (Jupitra), potem tudi sicilsko mestece s svetiščem tega boga: L., Vitr.; Olympia -ōrum, n (sc. certamina ali sollemnia, gr. τὰ Ὀλύμπια sc. ἱερά) olímpijske bojne igre, olímpijske tekme: Olympiorum sollemne ludicrum L., ad Olympia proficisci Ci., Olympiorum victoria Ci., Olympia vincere Enn. ap. Ci., Vitr. zmagati na olimpijskih (bojnih) igrah = gr. Ὀλύμπια νικᾶν, tako tudi: Olympia magna (v nasprotju z manjšimi igrami, ki so potekale kje drugje) coronari H. na olimpijskih igrah. —

2. subst. Olympias -adis, f (Ὀλυμπίας) olimpiáda, doba štirih let; po preteku teh so znova obhajali olimpijske igre; od tod grško štetje let, ki se začenja z letom 776: Ci., Vell.; pesn. = petletje, petletna doba: Mart., in Scythiā nobis quinquennis Olympias acta est O.; Olympiēum -ēī, n (Ὀλυμπίειον) Olimpiêj(on) = svetišče olimpijskega Zevsa: Vell.; Olympionīcēs -ae, m (Ὀλυμπιονίκης) olimpioník, olimpijski zmagovalec, zmagovalec na olimpijskih igrah: Ci.; atrib.: Olympionicae equae Col. kobile zmagovalke na olimpijskih igrah.

Olympos in Olympus -ī, m (Ὄλυμπος) Olímp

1. ime več gora, npr. v Likiji, Miziji, Lakoniji, na Cipru, na Lezbosu in drugod; poseb. zelo visoki Olimp ob makedonsko-tesal(ij)ski meji, po bajki bivališče bogov (zdaj Elymbo ali (turško) Semavat Evi (= bivališče nebeščanov)): Enn., Varr., O., H., Lucan.; pesn. meton. = nebo: Varr., Sen. tr., processit vesper Olympo V., summo delabor Olympo O. — Od tod subst. Olympiadēs -um, acc. -adas, f Olimpiáde, Olímpijke = na Olimpu bivajoče Muze: Varr. —

2. flavtist, Marsijev učenec, ki se je spustil v tekmovanje s Fanom: O., Plin., Hyg.

3. mesto v Kilikiji ob gori Olimp (zdaj razvaline pri kraju Deliktash): Ci., Eutr., Fl. — Od tod preb. Olympēnī -ōrum, m (Ὀλυμπενοί) Olímpijci, Olimpéni: Ci.

ōmen¹ -inis, n (stlat. osmen; etim. nedognana beseda, menda iz *ou̯ismen, sor. z gr. οἴω, οἴομαι slutim, menim)

1. (ptičje) znamenje, (pred)znak, (pred)znamenje, pomen, napoved: Varr., Suet., Fest., bubo dirum omen mortalibus O., o. detestabile Ci., laetum, triste T. srečo, nesrečo napovedujoče (pred)znamenje, i secundo omine H. srečno, v božjem imenu, cum bonis ominibus votisque inciperemus L., hisce ominibus proficiscere Ci., omen res consecuta est Ci. napoved se je izpolnila, omen capere Ci. (pred)znamenje dočakati, omen vertere in aliquid Cu., L., V. kaj vzeti (jemati) za (slabo) znamenje, o. accipere L. vzeti (jemati), šteti za ugodno (dobro); occ.
a) zlo ali neugodno (pred)znamenje: contra omina bellum poscunt V.
b) voščilo (kot dobro (pred)znamenje), čestitka: Suet., optima omina Ci., Marium votis ominibusque prosecuti sunt Ci.
c) namig, obet, obljuba, zagotovilo, pogoj: eā lege atque omine, ut … Ter.

2. meton. tisto, kar je združeno s ptičjegledjem, svečan običaj: prima omina (= nuptiae) V. svečana (tj. ob ptičjegledju potekajoča) svatba, cui (sc. Sychaeo) pater intactam dederat primisque iugarat ominibus V. ki mu jo je oče dal (ki jo je z njim oče poročil) po ptičjegledju (avspicijih), hic sceptra accipere et primos attollere fasces regibus omen erat V.

om-mentō -āre (ob in mantō) (po)čakati, (po)muditi se, bivati pri čem: in Pylum devenies, aut ibi[dem] ommentans L. Andr. fr., ommentans, [Livius] in Odyssea, cum ait: „In Pylum devenies, aut ubi ommentans“, significat obmanens, sed ea significatione, qua saepe fieri dicitur, id enim est mantare L. Andr. ap. Fest.

operiō -īre -eruī -ertum (prim. ob in aperiō)

1. prekri(va)ti, pokri(va)ti, pregrniti (pregrinjati): Lucr., Tib., summas amphoras auro N., brachia plumis O., classem … lapidum saxorumque nimbo L., mons opertus nubibus O., umbris nox operit terras V.; metaf. aliquem loris usque ad necem Ter. pokriti koga z udarci z bičem skoraj do smrti = (pre)bičati koga skoraj do smrti; occ.
a) ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): corpus chlamyde Ci., caput Pl., Petr., caput pallio Petr., capite operto esse Ci., o. aliquem paludamento T., veste T., Cels., opertus tunicā Pr.
b) z zemljo pokri(va)ti, pokopa(va)ti: reliquias pugnae T.
c) zapreti (zapirati): ostium Ter., operta tectica Ci., domum Cat., oculos Petr. ali oculos alicuius Plin., Sen. rh. zatisniti svoje oči ali oči kakega umrlega.

2. metaf.
a) (le pt. pf.) obkladan s čim, zakopan v kaj, zasut s čim: iudicia operta dedecore Ci., opertus infamiā T.
b) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati): luctum Plin. iun., res opertae Ci., opera bella V. skrivna nesloga. — Od tod

1. subst. pt. pf. opertum -ī, n
a) skriven (zaprt) kraj: o. Bonae Deae Ci., telluris operta subire V. v zemeljsko globino = v podzemlje.
b) skrivnost, tajnost: operta Apollinis Ci. skrivni izreki, preroštva, qui divinarum litterarum operta aperuerunt Aug., opertum hoc litterarum Gell. pisemska skrivnost.

2. adv. pt. pf. opertē skrito, olepšano, obzirno, ocvetličeno, „v rožicah“ (prim. „kot bi rožice sadil“): Gell.

Opomba: Sinkop. impf. operibat: Pr., operibantur: Varr.; star. fut. operibo: Pomp.

opiter (-iteris in -tris) nekdo, ki mu je umrl oče, ded pa še ne: est cuius pater avo vivo mortuus est, ducto vocabulo aut quod obitu patris genitus sit, aut quod avum ob patrem habeat, id est pro patre; kot rim. praenomen Opiter -iteris in -tris, m Ópiter: L., Sil., Q., Fest.

op-pallēscō -ere -palluī (ob in pallescere) preblede(va)ti: carnifex stupore oppaluit Prud.

op-pandō -ere -pandī -pānsum (ob in pandere) razpe(nja)ti, raztegniti (raztezati, raztegovati), razprostreti (razprostirati) proti čemu, pred čim: Vulg., Tert., Prud., Hier. — Od tod subst. pt. pf. oppānsum -ī, n odelo, odeja, obleka, ovoj, omòt: corporis Tert.

op-pangō -ere (ob in pangere) nabi(ja)ti, pribi(ja)ti, pripe(nja)ti, pritakniti (pritikati): immo ut illam censes? ut quaeque illi occasiost subripere se ad me: ubi savium oppegit, fugit Pl., repagula sunt, ut Verrius ait, quae patefaciundi gratia [qua] ita figuntur, ut ex contrario quae oppanguntur Fest.; prim. op-pingō.

op-pectō -ere (ob in pectere) (po)česati, šalj. = kako jestvino ob(i)rati: memini: ut muraena et conger ne calefierent: nam nimio melius oppectuntur frigida Pl.

op-pēdō -ere (ob in pedere) = gr. καταπέρδω prdniti (prdeti) proti komu, izraz iz vsakdanjega življenja = (po)rogati se komu, zaničljivo ravnati s kom: o. curtis Iudaeis (dat.) H.

op-pessulatus 3 (ob in pessulus) zapahnjen, zataknjen: ianuam firmiter oppessulatam pulsare Ap., quod (sc. foris) diligentissime fuerat oppessulata Ap., quo diligentius oppessulatus invenit fores Petr., oppessulatas ianuas perrumpere conati Amm.

op-picō -āre (ob in picare) (za)smoliti, zamaz(ov)ati s smolo: corticem oppicato Ca.

oppīgnerō -āre -āvī -ātum (ob in pignus) v zastavo da(ja)ti, zastaviti (zastavljati): libellos pro vino Ci., anulum Mart.; pren.: filiam meam Ter., humilius verbum, quo se oppigneret Sen. ph.

op-pīlō -āre -āvī -ātum (ob in pīlum, prvotno = drog zariniti) zariniti, zadel(ov)ati, zagraditi (zagrajevati), zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati), (za)mašiti, zamašiti (zamaševati): Ca., Varr., scalas tabernae librariae Ci., ostia Lucr., portas, loca occulta Vulg.; metaf.: aurem Aug., et omnis iniquitas oppilabit os suum Vulg., oppilatum est os loquentium iniqua Aug., ora contradicentium multis et magnis ac manifestis sanctarum scripturarum testimoniis oppilare Aug.