Franja

Ōstia -ae, f (Ὠστία; ōstium) Óstija, mesto ob ustju Tibere, pristanišče Rima (še zdaj Ostia): Ci., Varr., L., T., Plin., Mel. idr. — Soobl. Ōstia -ōrum, n Óstija (Óstije): L., Iuv., Aug. — Od tod adj. Ōstiēnsis -e óstijski: populus L., incommodum Ci. izguba (rim. ladjevja) pri Ostiji (v vojni z morskimi roparji), provincia Ci., Suet. oskrba rim. mesta z živežem in nadzorstvo nad vodovodi (kvestor, ki je opravljal to službo, je imel svoj sedež v Ostiji), portus Porph., via Hier.

ovātiō -ōnis, f (ovāre) malo zmagoslavje, mali triumf, ovácija = zmagoslavni vhod zmagovitega vojskovodje v Rim, ne na vozu, ampak na konju ali peš, z mirtovim vencem na glavi, ob veselem vriskanju (ovāre) vojakov: P. F., deinceps procedente tempore duodetriginta consulatus, dictaturas quinque, censuras septem, triumphos sex, duas ovationes adepta est Suet., Aulo Plautio etiam ovationem decrevit ingressoque urbem obviam progressus et in Capitolium eunti et inde rursus revertenti latus texit Suet., fuitque de servis ovatione contentus, ne dignitatem triumphi servili inscriptione violaret Fl.; v pl.: praetereundum non est, quod ad ovationes attinet, super quo dissensisse veteres scriptores accipio Gell.

Ovidius 3 Ovídij(ev), ime rim. viteškega rodu, iz katerega je najbolj znan pesnik P. Ovidius Nasō Publij Ovidij Nazon („Nosan“), roj. l. 43 v Sulmoni, umrl v Tomih ob Črnem morju l. 17 po Kr. kot pregnanec: Q., Sen. ph. Nekega drugega Ovidija omenja njegov sodobnik Mart. — Od tod adj. Ovidiānus 3 Ovídijev: Ovidianum illud: „inepta loci“ Sen. rh.

ovō -āre (iz *eu̯āi̯ō; prim. gr. εὐάζω veselo (od veselja) vriskam, εὗα, εὐάν, εὐαί, εὐοῖ (vzkliki bakhantske veselosti)), večinoma pt. pr. ovāns -antis (adv. ovanter Tert.)

1. od veselja (veselo) vriskati, veseliti se, radovati se: Pl., Romani ovantes ac gratulantes Horatium accipiunt L., quo nunc Turnus ovat spolio gaudetque potitus V., cum ovante gaudio L.; z abl.: ovans victoriā L., spoliis exercituum et ducum caedibus ovans T., laetus ovat laude virûm Val. Fl.; o živalih: ovantes gutture corvi V. na vse grlo veselo kričeči; o neosebnih subj.: non Africus alto tantus ovat Val. Fl.

2. occ. obhajati (praznovati, slaviti) malo zmagoslavje (ovacijo; prim. ovātiō): Vell., Suet., Valerio, quod perseverantior in iis caedendis in fuga fuit, triumphus, Manlio, ut ovans ingrederetur urbem, decretum est L., quem … imperatorem ornatum a senatu ovantem in Capitolium ascendisse meminissem Ci., ovantium corona (myrtea) Plin.; metaf.: ovantes currus Pr. zmagoslavni vozovi, ovatum aurum Pers. ob (malem) zmagoslavju razkazovano = zaplenjeno.

Opomba: 1. oseba ind. pr. in obl. iz act. pf. debla niso bile v rabi, od pass. le pt. pf.

Pactyē -ēs, f (Πακτύη) Páktija, traško mesto ob Propontidi: N., Plin.

Paeōn¹ -ōnis, m (Παίων) Pajón(ec): L., pl. Paeones -um, acc. -as, m (Παίονες) Pajóni(jci), narod v Makedoniji ob zgornjem toku Aksija (zdaj Vardar): L., O.; njihova dežela Paeonia -ae, f (Παιονία) Pajónija, pozneje Emathia L., Plin. — Paeonis -idis, f (Παιονίς) Pajón(ij)ka: O.

pāgina -ae, f (iz kor. *pag-; prim. pax, pangere, pacisci)

1. podolgovat kos iz ličja ali stržena papirusovega drevesca, list (papirja), stran (ker so pisali le na eno stran papirja), tudi predelek, oddelek, razdelek, rubrika, kolumna (na strani), meton. spis, zapis ipd.: Pr., V., Ps.-V., O., Sen. ph., Val. Max., Vitr., Cl. idr., in extrema pagina Phaedri Ci., respondeo primum postremae tuae paginae Ci., cum hanc paginam tenerem Ci., paginas in annalibus magistratuum fastisque percurrere licet consulum dictatorumque L., lasciva est nobis pagina, vita proba Mart., paginae dictae, quod in iis versus panguntur Fest., censoriarum legum paginae Plin., plures infestare paginas Plin., (sc. fortuna) utramque paginam facit Plin., ergo non alia nos pagina quam te consulem accipiet Plin. iun., paginae consulares Amm. konzulski seznami, pagina sancta Hier. sveto pismo, liminaris pagina Aug. sprednja stran.

2. metaf.
a) plošča: pagina honorum Iuv. zaznamek časti (ob vznožju triumfalnih kipov v marmor vdelana bronasta plošča, v katero so bili vdolbeni slavljenčevi naslovi, častne službe in zasluge), paginae valvarum Plin. panél, tabellae marmoreae aut paginae Pall.
b) četrtina, štirivrstni predelek v vinogradu (= štiri vrste v štirikotnik povezanih trt): Plin.

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

Panathēnāicus 3 (Παναϑηναϊκός) k panatenájam sodeč, panatenájski; subst. Panathēnāicus -ī, m (sc. λόγος) panatenájski govor, Izokratov slavnostni govor ob panatenájah: Ci., Aus.; Panathēnāica -ōrum, n (Παναϑήναια) panatenáje, panatenájski praznik: Varr. ap. Serv.

Panchāia -ae f (Παγχαΐα) Panhája, mitični otok ob Srečni Arabiji v Rdečem morju, sloveč po dragih kamnih, kadilu, dišavah idr.: V., Tib., Plin. — Od tod adj.

1. Panchaeus 3 ali Panchāius 3 (Παγχαῖος) panhájski: Lucr., V. (Cul.), Tib., Cl., tellus, rura O.; od tod subst. Panchaei -ōrum, m Panhájci, preb. Panháje: Mel.

2. Panchāicus 3 panhájski: resinulae Arn. kadilo.

Pangaeus -ī, m (sc. mons): Plin. in pesn. Pangaea -ōrum, n: V., Lucan. (τὸ Παγγαῖον) Pangáj(on), Pangája (Pangáje) = Pangajsko pogorje v Makedoniji ob meji s Trakijo, bogato z zlatimi in srebrnimi rudniki; adj. Pangaeus 3 pangájski = tráški, trákijski, tračánski: nemora Sil., iuga, arx Val. Fl.

Paniōnius 3 (Πανιώνιος) vsejónski, panjónski, po vsej Jóniji (svet): regio (= Paniōnium) Plin., Apollo Vitr.; subst. Paniōnium -iī, n (Πανιώνιον) Panjónij, vsejonsko svetišče in zbirališče ob Mikalskem predgorju v Mali Aziji: Mel.

Panopē¹ -ēs, f (Πανόπη = Πανοπεύς) Pánopa, mesto v Fokidi ob Kefisu na meji z Bojotijo (eno uro od današnje Dhavlije, starodavne Davlide): O., Stat.

Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.

1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. — Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. — Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.

2. mesto na otoku Samos: L.

Parapotamia -ae, f Parapotámija = „Obrečje“, pokrajina ob reki Tigris: Plin.

parastatica -ae, f (gr. παραστατική)

1. arhit. t.t. četverokoten steber ob steni, piláster: Vitr., Plin.

2. = parastas: Vitr.

3. parastaticae parastátiki, dve kosti v kolenu konja: Veg.

paraverēdus -ī, m (hibrid. iz gr. παρά in verēdus) stranski konj, tj. poštni konj ob posebnih primerih, poseben poštni konj: Cass., pozni Icti.

Parium (Parion) -iī, n (Πάριον) Párion (Párij), mesto v Miziji ob Helespontu med Lampsakom in Priapom, miletska naselbina: S. fr., Mel., Val. Fl. Od tod adj. Pariānus 3 párijski: civitas Ci., colonia Plin.

Parma² -ae, f Párma, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, etrurska naselbina, od l. 183 pod rim. oblastjo (še zdaj Parma): L., Mart. Od tod adj. Parmēnsis -e pármski, iz Párme, v Pármi rojen: H.; kot subst. Parmēnsēs -ium, m Pármci (Parménci): Ci.

Parnāsus ali Parnassus -ī, m (Παρνασός ali po poznejši pisavi Παρνασσός) Parnás, gora z dvema vrhoma v Fokidi, posvečena Apolonu in Muzam; ob njej so stali Delfi, na njej pa je bil kastalijski izvir: Plin., biceps O., iugum Parnasi L., biverticis Parnasi Stat., bicipiti Parnaso Pers. — Soobl. Parnās(s)os -ī: Mel., Stat. Od tod adj.

1. Parnās(s)ius 3 (Παρνάσιος) parnáški in pesn. = délfski, Apólonov, apólonski: rupes V., laurus V., templa, Themis O., vox Val. Fl. delfskega preročišča; subst. Parnassia -ae, f Parnásijka = Muza: Cl.

2. Parnāsis -idis, f (Παρνασίς) parnáška (parnáški): lauro Parnaside vinctus O.