Franja

anōdynos -on (gr. ἀνώδυνος brezbolesten), le o zdravilih = ki lajša bolečine: medicamentum Macr.; subst. pl. anōdyna n zdravila, ki lajšajo bolečine: Cels., Cael.

anōmalia -ae, f (gr. ὰνωμαλία) „odstopanje od pravila“, gram. nepravilnost v obliki: Varr.

anōmalos (anōmalus) -on (-um), adv. -ē (gr. ἀνώμαλος) gram. nepravilen: pozni slovničarji.

anomoeūsios -on (gr. ἀνομοιούσιος) neenakega bistva: Eccl.

anōnis -nidis, acc. -nim, f (gr. ἄνωνις) bot. drobnolistni gladež (Onōnis antiquorum, Linn.): Plin. — Soobl. onōnis, acc. -nida, f: Plin.

anonomastos -on (gr. ἀνονόμαστος) neimenovan: Valentin. ap. Tert.

anōnymos (anōnymus) -on (gr. ἀνώνυμος) brezimen(ski), neimenovan: codex Cass. neimenovanega pisatelja; subst. anōnymos -ī, f bot. brezimenka: Plin.

Anquillāria -ae, f Ankvilarija, kraj ob Kartaginskem zalivu: C.

anquīna -ae, f (gr. ἀγκοίνη) kovinski obroč ali zanka iz vrvja na jamboru, kamor se priveže jadrnica: Luc. ap. Non., Cinna ap. Isid.

anquīrō -ere -quīsīvī -quīsītum (ambi in quaerere)

1. (po)iskati, krog in krog iskati, ozirati se na vse strani: quaecumque ad vivendum necessaria sint, anquirere et parare Ci., qui... alterum anquirit, cuius animum... cum suo misceat Ci., anqu. aurum Fl.

2. pren. preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, zasledovati: mens semper aliquid aut anquirit aut agit Ci., aut anquirunt aut consultant, conducat id necne Ci., nihil de alio anqu. Ci. ne radovedno brigati se za drugo, nec diu anquirendum, quin (ali) Agrippina... anteiret T.; (intr.) jur. preiskovati, kako kazen predlagati (svetovati): de perduellione L., de morte T. smrtno kazen predlagati; z gen. ali abl. kazni: capitis ali capite, pecuniā anqu. L. smrtno kazen, globo predlagati. — Od tod adv. pt. pf. anquīsītē skrbno preiskujoč, skrbno zasledujoč: anqu. quaerere, anquisitius disserere Gell.

anquīsītiō -ōnis, f (anquīrere) predlog določene kazni pri obtožbi pred narodom: Varr.

ānsa -ae, f

1. roč(aj), držaj: attritā pendebat cantharus ansā V., a. alvei, poculi, urcei O., rudentis Vitr. konec vrvi (z zanko), gubernaculi Vitr., staterae Vitr. škarje, v katerih se giblje prečka, ostii Petr. (železno) držalo ob vratih, crepidae Tib., Plin. ušesce ob podplatnem robu (skozi katero so se potegovali vezni jermeni); arhit. skoba, ki drži več kamnov skupaj: Vitr.

2. pren. povod, prilika: ansam quaerere Pl., quo plures det sibi tamquam ansas ad reprehendendum Ci., habere reprehensionis ansam aliquam Ci., sermonis ansas dare Ci.

ānsātus 3 (ānsa) ročnat: Varr., Col., hastae, tela Enn. ap. Macr. z ušesci; šalj. pren.: quis hic ansatus ambulat? Pl. ročnat(o) = podprt(o) z rokama.

ānser -eris, m, redko (in še takrat dvomljivo) f gos, Junoni posvečena ptica: clangore anserum... excitus L., anseribus cibaria publice locantur in Capitolio Ci., candidi (anseres) ibi (in Germania)... gantae vocantur Plin. — Kot nom. propr. Anser -eris, m Anzer, slab, drzen in pohujšljiv pesnik, prijatelj triumvira Antonija, ki mu je podaril vaško posestvo, imenovano Falernum: O.; v šalj. besedni igri: de Falerno Anseres depelluntur Ci.

ānserātim, adv. (ānser) po gosje: Char.

ānserculus -ī, m (demin. ānser) goska: Col.

ānserīnus 3 (ānser) gosji: Cels., Col., Plin., Petr.

ānsula -ae, f (demin. ānsa) ročajček, obroček, zančica: Ap., Amm., Aug., Arn., Vulg.; poseb. podplatno ušesce (prim. ānsa): Val. Max., Sid.

antachātēs = autachātēs.

antae -ārum, f štirioglati stebri, poseb. ob vratih in oglih svetišč: Vitr., Non., P. F.