-
Agriānēs -um, m (Ἀγριᾶνες): L. ali Agriānī -ōrum, m: Cu. Agrijani, traško-mak. ljudstvo ob Hemu severno od Strimona.
-
agricola -ae, m (ager in colere) poljedelec, kmet(ovalec): assiduus Ci., homo imperitus morum, agricola et rusticus Ci. (prim. agrestis 3); deus agricola ali caelites agricolae Tib. zaščitnik(i) polj (poljedelstva). Kot nom. propr. Cn. Iulius Agricola Gnej Julij Agrikola, ces. namestnik v Britaniji od l. 77 do 85 po Kr., Tacitov tast: T.
Opomba: Gen. pl. agricolûm: Lucr.
-
agricolātiō -ōnis, f (agricolārī) poljedelstvo (kot znanost): Col.
-
agricolor -ārī (agricola) kmetovati: Eccl.
-
agrīcultiō, agrīcultor, agrīcultūra, gl. ager.
-
agrifolius 3, gl. acrifolius.
-
Agrigentum -ī, n (ὁ Ἀκράγας; lat. obl. je pretvorba iz gr. acc. Ἀκράγαντα) Agrigent, cvetoče mesto na južni obali Sicilije: Ci., L.; redko v gr. obl. Acragās (Agragās), tudi Acragāns -antis, acc. -anta, m Akragant (Agragant): O., V. (pri katerem nekateri pišejo Agragans, obliko, nastalo pod vplivom odvisnih sklonov in izpričano po medičejskem rokopisu), Mel., Plin. Od tod adj.
1. Agrigentīnus 3 agrigentski: Plin., Amm.; pl. subst. Agrigentīnī -ōrum, m Agrigentčani, preb. Agrigenta: Ci.
2. Acragantīnus (Agragantīnus) 3 (Ἀκραγαντῖνος) akragantski (agragantski), iz Akraganta: Empedocles Lucr., portae Agragantinae (drugi berejo Agragentinae, Agragianae ali Acragianae) Ci. vrata, ki vodijo v Agragant; pl. subst. Acragantīnī -ōrum, m Akragantčani: Plin.
-
agrīmēnsor -ōris, m poljemerec: Amm., Veg., Boet.
-
agrīmēnsōrius 3 (agrīmēnsor) poljemerski: It. ap. Ambr.
-
agrimōnia -ae, f (gr. ἀγρεμώνη, po ljudski etim. iz ager) bot. strček, tresilka: Cels. (drugi berejo argemōnia ali argimōnia).
-
Agriodōs -ontis, m (ἀγριόδους = divjezob) Agriodont, samogovoreče ime lovskega psa: O., Hyg.
-
agriophyllon -ī, n (gr. ἀγριόφυλλον) bot. svinjski janež: Ap. h.
-
agrios (agrius) -a -um ali -on (gr. ἄγριος) poljski, samorasel, divji: raphanos Plin. hren, nitrum Plin.
-
agripeta -ae, m (ager in petere)
1. „poljelovec“ = naselnik, ki skuša po kakem zemljiškem zakonu dobiti kos zemljišča: Ci. ep.
2. = κληροῦχος, naselnik, ki se priseljuje: Ci.
-
Agrippa -ae, m Agripa, rim. moško ime. Posebno znani so:
1. Menenius Agrippa Lanātus Menenij Agripa Lanat, l. 260 je ljudstvo, ki se je izselilo na Sveto goro, pomiril z znano basnijo o želodcu in telesnih udih: L., Q.
2. M. Vipsanius Agr. Mark Vipsanij Agr., roj. l. 63, umrl l. 12, poveljnik pri Akciju, poročen s Pomponijo, Atikovo hčerjo, potem z Marcelo, Avgustovo nečakinjo, naposled z Julijo, Avgustovo hčerjo: N., H., Vell., Plin., Suet.; iz njegovega zadnjega zakona je bil
3. Agr. Postumus Agr. Postum, sprva od Avgusta posinovljen, potem odpravljen na Planazijo, naposled usmrčen od Tiberija, ki je nastopil oblast: Vell., T., Suet.
4. Hērōdēs Agr. I. Herod Agr. I., sin Heroda Vel., in
5. Hērōdēs Agr. II., sin Heroda Agr. I., oba tetrarha v Judeji in Samariji: T. Od tod adj. Agrippiānus 3 Agripov = od kakega Agripe narejen (zgrajen): Agrippiana saepta Lamp. (od M. Vipsanija Agripe zgrajena).
-
Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:
1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.
2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.
3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T.
-
agrius 3, gl. agrios.
-
Agrius -iī, m Agrij, moško ime
I. gr.: Partaonov in Evritin sin v Kalidonu, brat kralja Éneja (Oeneus): O., Hyg.
— II. rim.:
1. L. Agrius Lucij Agrij, rim. vitez: Ci.
2. C. Agr. Gaj Agrij, rim. vitez, filozof in Varonov prijatelj: Varr.
-
Agrōn -ōnis, m Agron, ilirski kralj: L., Fl.
-
agrōstis acc. -in, f (gr. ἄγρωστις) krmna trava, ki raste kot plevel po njivah: Ap. h.