Franja

podicus 3 (gr. ποδικός) eno stopico (nogo, stopalo, čevelj) mereč (znašajoč), stópičen: sed temporum alia simplicia sunt, quae podica etiam perhibentur. Pes veri est numeri prima progressio M.

prae-pediō -īre -īvī (-iī) -ītum (prae in pes; prim. im-pediō)

1. spredaj zamotati, spredaj speti, spredaj zvezati, priklopiti, pripreči: praepeditus latere forti ferreo Pl., praepeditis Numidarum equis T.; pren.: sine modo sese praedā praepediant L.

2. metaf. zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), odvrniti (odvračati): Fr., Fl., Veg., Amm. idr., linguam praepedior Pl., timor praepedit dicta linguae Pl., timor praepedit verba Pl., in re nostra aut gaudio sumus praepediti nimio aut aegritudine Ter., cernere saepe nequimus, lumina luminibus quia nobis praepediuntur Lucr., praepediuntur crura vacillanti Lucr., si forte aliquos flumina, nives, venti praepedissent Plin. iun., recitantium vero praecipua pronuntiationis adiumenta, oculi, manus, praepediuntur Plin. iun., imperitorum mentes timor praepediebat Auct. b. Hisp., cum lassitudo ac vulnera fugam quoque praepedissent L., sed aliquotiens dicere incipientem cum lacrimae praepedissent L., singultu medios praepediente sonos O., et subitus dextrae praepedit ossa tremor O., sese praedā praepediant L. naj se le zamotajo v plen = naj jih le zadržuje (mudi) plen, praepeditus morbo Ci., in consule nostro multae bonaeque artes [et] animi et corporis erant, quas omnis avaritia praepediebat S., fletu praepediente T., verba sua praepediens T., valitudine praepediebatur T., praepedita singultibus anima Hier.; z inf.: etiam si temeritas afuerit praepeditusque sit perculsas tot victoriis Germanias servitio premere T.

pristis -is, f (tuj. πρίστις „riba žagarica“) po ljudski etim. potvorjeno v pistrīx -īcis, f

1. vsaka morska pošast, morska žival, velika (morska) riba (poseb. kit, morski pes, morski volk, žagarica (pilar)); v obl. pristis: Plin., Val. Fl., Pl., Non. idr., frons hominem praefert, in pristim desinit alvus V.; v obl. pistrix: virgo pube tenus, postrema … pistrix V. (o Skili (Scili)), Neptunus pistricum dominus Arn.

2. metaf.
a) v obl. pistrix Kit (ozvezdje): Ci. (Arat.), Hyg.
b) v obl. pristis majhna, hitra bojna (vojna) ladja (brzica): comparaverat … lembos pristīsque L., adiectae … quinque pristes erant L. (prej so na teh mestih brali pistrīsque, pistres).
c) Pristis Kit, ime neke Enejeve ladje: velocem Mnestheus agit acri remige Pristim V.

prodromus -ī, m (gr. πρόδρομος)

1. „predtekač“, predhodnik, (pred)glasnik, predvestnik, sel, napovedník, znanilec, napovedovalec: Pompeiani prodromi Ci. ep. Pompejevi zastopniki, opravniki, poselniki, agenti.

2. metaf.
a) prodromi „predhodniki“, neki severoseverovzhodni vetrovi, ki vejejo 8 dni pred vzhodom ozvezdja Veliki pes: Ci. ep., Col. Plin., Ap., Amm.
b) bot. predhodnik, neka zgodnja vrsta smokev: Plin.

properi-pēs -pedis (properus in pēs) hitronog, urnonog, brzonog: dux Cat.

prōpēs -edis, m (prō in pēs) spodnji konec ladijske vrvi, ki je bila pritrjena na robove štirikotnega jadra in ladijsko ograjo, da je razpenjala jadro proti vetru: quasi cum ventus fert navem in mari secundus, si quis propedem misit suis velis ministrum Turpilius ap Isid.

pyrr(h)ichius 3 piríhijski (piríkijski): pes Q. pirihijska stopica, pirihij (⏑⏑) = subst. pyrr(h)ichius -iī, m (sc. pes) piríhij (piríkij), piríhijska (piríkijska) stopica: Q.

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

quadru-pēs (ali quadri-pēs) -pedis (quattuor in pēs) po (vseh) štirih nogah hodeč, na štirih nogah stoječ

1. skokoma (v skok, skakljaje, skakljajoč, poskakujoč) dirjajoč (jezdeč): eques (po nekaterih izdajah ecus) Enn. ap. Gell.; metaf.: quadrupedi cursu Ap. v galopu, v galopadi, skokoma.

2. štirinog, štirinogat, štirinožen, četveronog, četveronogat, četveronožen: quadrupes malum (o krokodilu) Plin., Amm.; kot subst. (spol po smislu: m, f in n)
a) (o živalih) četveronožec (štirinožec), četveronoga (četveronožna, štirinoga, štirinožna) žival: Varr., Plin., Ap. idr., quadrupedum ungula V. konjsko kopito, tollit se arrectum quadrupes (sc. equus) V., quadrupedis cursus O. ali quadrupedum cursu V. ali quadrupedum vectiones, quorum celeritas … Ci. (sc. equi, oz. equorum), saucius quadrupes (sc. cervus) V., bos aut alia quaevis quadrupes Ca., quadrupes nulla (sc. vacca) V., parvae quadripedes Plin., cetera ali maiora quadrupedia Col., omnia quadrupedia Vulg.
b) o človeku (če se štejeta njegovi roki za nogi): multos quadrupedes caveā coërcuit Suet. na vseh štirih (tj. na rokah in nogah, kakor živali) stoječe, quadrupes per angustias effossae cavernae receptus in proximam cellam Suet. plazeč se po vseh štirih, quadrupedem constringito Ter. zveži mu roki in nogi (pravzaprav: zveži ga tako, da bo na vseh štirih stoječ podoben zveri).

quīnque-pedal -ālis, n (quīnque in pedāle iz pēs) pet čevljev dolga merilna palica, petčeveljski merilni drog: Mart.

rēmi-pēs -pedis (rēmus in pēs)

1. veslajoč z nogami: neque quas † agi pennis anates, remipedas buxeirostris pecudes Varr., anates Aus.

2. vesla namesto nog imajoč, veslonog: ratis, lembi Aus.

repedō -āre -āvī (re in pēs) nazaj iti, nazaj hoditi, umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se: perturbatus enim totus repedabat (po novejših izdajah trepidabat) et unus quisque suum pro re [cognatum] maestus humabat Lucr., sanctum ego a Metello Roma [rem] repedabam munere Luc. ap. Non., rediisse ac repedasse, ut Romam vitet, gladiatoribus Luc. ap. Non., repedare recedere. Pacuvius: „Paulum repeda, gnate, a vestibulo gradum“ Fest., iter ad Prasiacam Iul. Val., nihil amplius ausa repedavit ad sua Amm., nullo terga vertente evadere festinabant et velut repedantes sub modulis sensim extra vallum protrusi Amm., omnibus ferro incendioque consumptis ad signa repedavit ocius miles Amm., nostrorum metu peditum repedare compulsi Amm., his cognitis Valentinianus … repedare ad Illyricum festinabat Amm., repedando enim congregatusque in cuneos sensim progrediens Gothorum optimatem Farnobium cum vastatoriis globis vagantem licentius occupavit Amm. idr.; z notranjim obj.: pausillum repeda, gnate, a vestibulo gradum Pac. ap. Fest.

repudium -iī, n (repudiāre; iz re in pēs ali re in pudet; prim. pēs in pudēre) odstop, odstopitev, odstopanje od česa, odpoved čemu, česa, opustitev, zavržba česa, occ. razveza zaroke, ločitev zakona, odslovitev zakonskega partnerja, razporoka (s formulo: res tuas tibi habeto): Icti., post dictum repudium adhuc infensus T. ko je bila izrečena ločitev (zakona), alicui repudium remittere Pl., Luc., L. epit., Sen. rh., Suet. ali alicui repudium renuntiare Pl., Ter. ali alicui repudium mittere Paul. odpovedati (razdreti) zaroko ali zakon, poslati razvezno pismo (ločitveni list), repudium scribere Ter. pis(me)no naznaniti ločitev, Olympiada repudio dimittere Iust. ločiti se od Olimpiade, repudium inter uxorem et virum intercessit Val. Max.

Opomba: Repudium je ločitev, ki jo zahteva samo mož, divortium „razhod“ pa je rezultat dogovora obeh zaročencev ali poročencev.

sagāx -ācis, abl. -ī (redkeje -e), neutr. pl. -ia, gen. -ium, adv. sagāciter (prim. sagiō)

1. ostre čute imajoč, ostročuten, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten), poseb. oster voh imajoč, ostrovoh, dobro (lahko) sleden (sledilen, sledeč): PL. idr., canis ENN. FR. (pes) krvosledec, sledni (sledilni) pes, ex quo ... sagaces dicti canes CI., catus, Ichnobates (pes) sagax O., venandi sagax virtus O., Umber nare sagax SIL., nare sagaci captent auras SEN. TR. – Adv. sagāciter = ostro, ostročutno, tankočutno, tanko: canes si advenientem sagaciter odorantur COL., sagacius unus odoror H., vultures sagacius odorantur PLIN., sagacissime olfacere PLIN.; z gen.: naris sagax LUCR.; o drugih čutih
a) tanek (tenek, dober, oster, izostren) sluh imajoč, ostroúh, ostroslušen, tankoslušen (tenkoslušen), tankoslúh (tenkoslúh): canibus sagacior anser O.
b) tanek (tenek, izostren, prefinjen, rafiniran, občutljiv) okus imajoč, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten): palatum sagacissimum PLIN.

2. metaf. bistroumen, ostroumen, tankoumen (tenkoumen), moder, bister, bistroviden, prodoren, premeten, prebrisan, prekanjen, zvit: MART., EUTR., P. F. idr., homo animal sagax CI., hospites H., curae H. modra skrb(nost), mens CI., LUCR., animus LUCR., PLIN., ratio LUCR., ingenia sagaciora IUST., sagacissimus ad suspicandum CI., viro ... in coniectura sagacissimo IUST.; z abl.: civitas rimandis offensis (v raziskovanju, zasledovanju razžalitev) sagax T., sollertia occultandis fraudibus sagax PLIN.; z gen.: SIL., IUST., AMM. idr., utilium sagax rerum ... sententia H. s koristnimi nauki bogati reki, rerum naturae sagacissimus COL.; pesn. z inf.: sagax ventura videre O. bistro (bistrovidno) spoznavajoč prihodnost. – Adv. sagāciter premeteno, ostro, natančno, natanko, temeljito: duo duces sagaciter moti sunt L., sagaciter pervestigare CI., sagaciter perspicere naturam alicuius SUET., tu sagacius odorabere CI., ut odorer, quam sagacissime possim, quid sentiant CI., cum sagaciter fuerit intuitus Q., sagaciter prospecturus omnia AP.

scaeva² -ae, f (scaevus) (pred)znamenje, dobro ali slabo: bona PL., ea dicta ab scaevā, id est sinistrā, quod quae sinistra sunt bona auspicia existimantur VARR., canina PL. ki ga da človeka srečujoč pes.

sēgni-pēs -pedis, m (sēgnis in pes) lenonožec: ominos pretiis mutare iubentur exiguis, trito ducunt epiraedia collo segnipedes dignique molam versare nepotes IUV. (o zgaranem, odsluženem konju).

sēgnis -e, adv. sēgniter (sēgne) (iz *sēq-nis, sor. z gr. ᾗκα [iz *σῆκα] mirno, počasi, tiho, slabo, ἥττων slabši, manjši, neznatnejši, ἥκιστος najslabši, najneznatnejši, najpočasnejši, ἡττάομαι sem slabši, podlegam, doživljam poraz, ᾗττα poraz) počasen, mudljiv, zamuden, obotavljiv, mlahav, medel, mlačen, lenokrven, len, leniv, lenoben, malomaren, ravnodušen, brezbrižen, nebrižen, neprizadeven, neskrben, brezskrben, (v)nemaren, nevesten (naspr. industrius, promptus); abs. (o osebah in živalih): SEN. PH., PLIN., Q., IUST. idr., quia tardius irent propter onus segnes H., tecum dummodo sim, segnis inersque vocer TIB., segnem volvi sinit V. nezmožnega bežati, laudando promptos et castigando segnes T., segniores castigat atque incitat C., si cui adhuc videre segnior fuisse CI. EP., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas S., haud illo segnior ibat Aeneas V., equus ... segnior annis V.; (o neosebnih subj. in abstr.): LUCAN., SEN. TR., VAL. FL. idr., campus V. oslabelo, carduus V. ali silva Q. neploden, militia, obsidio L. mlačno opravljena (opravljana, (iz)vršena), pugna L. mlačno bojevana, segnius bellum L. mlačneje bojevana, segnis pes H., mora L., O. medla, obotavljajoča, aquae CU. ali Arar PLIN. počasi (leno) tekoč(e), aetas CU., ingenium T., cultus terrae segnior CI., segnior mors L. počasnejša (= smrt zaradi strupa, naspr. z mečem zadana smrt), segnissimi corporis excrementum AP.; s praep.: segnis ad imperandum CI., segnior ad respondendum CI., segnes ad persequendum N., segnior ad alia factus consilia erat L., nec ad citharam segnis nec ad arcum O. (o Apolonu), ad laetitiam mens mea segnis erat O., gens segnis ad pericula T., non in Venerem segnis nocturnaque bella V., segnior in bellum IUST.; redko z in z abl.: senatu segniore in exsequendis conatibus SUET.; poklas. z gen.: laborum T., occasionum T. pri porajajočih (ponujajočih) se priložnostih, operum segnes puellae CL.; pesn. z inf.: dextera non segnis fixo dare vulnera cultro O., segnesque nodum solvere Gratiae H. – Adv.

1. sēgniter: STAT., VELL. idr., segniter, otiose omnia gerere L., segniter eae voces acceptae T.; komp. sēgnius: CA. FR. idr., segnius homines bona quam mala sentiunt L., segnius consulere, fieri T.; pogosto z nikalnicami: nec segnius L., T., SUET., FL. ali non segnius PLIN., PLIN. IUN. ali haud segnius LUCAN. (in) z nič manjšo (= z večjo) vnemo, nihilo segnius S., L., N., PLIN. IUN. z nič manjšo (= s tem večjo) vnemo; superl. sēgnissimē: CASS.

2. (adv. acc. n.) sēgne: nihil ... agendum segne ratus AMM.

sēmi-pedālis -e (sēmi in pēs) pol čevlja mereč (dolg), polčeveljski, polčeveljen: apertura VITR., altitudo PLIN.

sēmi-pēs -pedis, m (sēmi in pēs)

1.
a) pol čevlja kot mera: CA., VARR., VITR., PLIN. idr.
b) pol stopice, polstopica v verzu: VARR. AP. GELL., AUG., AUS.

2. polnog = napol (na pol) hrom, polhrom: crure trunco semipes PRUD.

sēni-pēs -pedis (sēnī in pēs) šesterostopen, šeststopen, šeststopičen, šesterostopičen, senar(ij)ski: stilus SID.