Franja

Eumēlus -ī, m (εὔμηλος ki ima veliko ovac) Evmel, ime Tebanca, čigar sin Botres je bil spremenjen v žolno: O.; pri V. neki Trojanec.

Eunēus -ī, m (εὔνηος) Evnej, neki Trojanec: V.

Euryălus¹ -ī, m (Εὐρύαλος) Evrial,

1. Trojanec, Nizov prijatelj: V., O.

2. tesalski kralj: O.

3. neki rokoborec: Iuv.

Eurylochus -ī, m (Εὐρύλοχος) Evriloh,

1. Odisejev tovariš: O.

2. neki Makedonec: Cu.

Euthydēmus -ī, m (Εὐϑύδημος) Evtidem, neki Efežan: Ci. ep.

figulus -ī, m (fingere):

1. lončar, piskrar: Varr., Sen. ph., Vitr., Col., Plin., Iuv., Iust., Aug. rota figuli lončarski krog, lončarski kolovrat, Sen. ap. Cael. rota, qua figuli utuntur Vitr. figuli fornax Aug. vas figuli Vulg. inter figulos lončarska cesta Varr.

2. graditelj: a figulis munita urbs Iuv. Prometheus saeculi figulus novi Phaedr.

3. stvarnik: figulus caelestis Aug. — Kot rim. priimek, npr. Marcius Figulus: Ci., S. Marcij Figul (Lončar); P. Nigidius Fig., gl. pod Nigidius; Figulus neki zvezdoslovec: Lucan.

forfex -ficis, m, f (morda iz forceps po premetu (metatezi) soglasnikov: forpecs > forpex in (ko se je p priličil začetnemu glasu f ) forfex)

1. škarje: Cels., Col., Serv.; poseb. brivske škarje, Mart.

2. škarje ali klešče pri škripcu: ferrei forfices Vitr.

3. metaf.
a) ščipalnica oz. klešče rakov in žuželk: Plin.
b) škarje ali klešče, neki bojni red = forceps 2. b): Gell., Veg.

Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.

fullō -ōnis, m (prim. gr. φαλός blesteč, φάλιος svetel, bel, φαληρός, dor. φαλᾱρός blesteč, lat. fulica, fulix, fenestra)

1. valjavec ali belilec, ki je toge iz belega sukna valjal, snažil in belil z belo kredo: Lamp., Varr., H., Sen. ph., Plin., Mart., Pomp. fr., Tit. fr., Eccl.

2. valjavec, o mladeniču, ki se daje zlorabiti hotnikom moških: Nov. ap. Prisc., Tert.

3. naslov neke Laberijeve komedije: Gell.

4. metaf. valjavec, neki hrošč: Plin. — Kot rim. priimek Fullō -ōnis, m Fulon: L., Macr.

Fundānius 3 Fundánij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. M. (po drugih C.) Fundanius Mark (Gaj) Fundanij, Pompejev pristaš, pozneje Cezarjev, prijatelj Cicerona, ki ga je zagovarjal v neki pravdi l. 66: Ci. ep., Q., Ci.

2. C. Fund. Gaj Fund., Varonov tast, in Fundānia -ae, f. Fundanija, Varonova soproga: Varr.

3. Fundanius, pesnik komedij, Horacijev sodobnik in Mecenatov prijatelj: H. — Od tod adj. Fundāniānus 3 fundanijski; subst. Fundāniāna -ae, f. (sc. oratio) Ciceronov govor za Fundanija: Serv.

gāvia -ae, f neki ptič, menda galeb: PLIN., AP., CAEL.

Gorgiās -ae, m (Γοργίας) Górgias,

1. grški sofist iz Leotinov na Siciliji, Sokratov sodobnik in Empedoklov učenec. L. 427 je prišel v Atene prosit za pomoč zoper Sirakužane. Tam je ustanovil govorniško šolo ter postal pravi utemeljitelj umetnega govorništva; umrl je okrog l. 375: CI.

2. retor v Atenah, učitelj mladega Cicerona: CI. EP.

3. špartanski kipar: PLIN.

4. neki Makedonec: CU.

Haemōn -onis, m (Αἵμων) Hájmon

1. Pelazgov sin, oče Tésala, po katerem je baje Tesalija dobila svoje starejše ime Haemonia: Plin.

2. Kreontov sin in Antigonin zaročenec: O.

3. neki Rutulec: V.

Haemus (Haemos) -ī, m (Αἷμος) Hájmos,

1. gorovje v severni Trakiji (zdaj Stára Planiná ali Balkan): L., H., O., Val. Fl. idr.

2. neki gledališki igralec: Iuv.

Hagēs -is, m Háges,

1. Porosov brat: Cu.

2. neki Mizijec: Val. Fl.

Halēsus (Halaesus, Alēsus) -ī, m Haléz (Aléz),

1. potoček pri sicilskem mestu Halezi, ki je mirno curljal, ob igranju na piščal pa naraščal: Col. poet.

2. kot moško ime
a) Agamemnonov potomec, ki je sezidal Falerije (Falerii): O., Agamemnonius Halaesus V.
b) neki Lapit: Emathii spoliis armatus Halesi O.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

Hēgēsārētos -ī, m Hegezarét, neki Tesalec iz Larise: Ci. ep., C.

helops (el(l)ops) -opis, m (gr. ἕλοψ) morska riba, imenovana čisto lat. acipēnser ali acupēnser (gl. to besedo): Enn., Luc. fr., Varr., O., Col., Plin., Q., Gell. — Kot nom. propr. Helops -opis, m Hélops, neki Kentaver: O.

Hēracleō -ōnis, m (Ἡρακλέων) Herakléon, neki poglavar morskih razbojnikov: Ci.