Franja

in-argūtus 3, adv. -ē brez bistroumnosti (duhovitosti), brez duha, neduhovit, nebistroumen: sententia non inarguta Ulp. (Dig.), non inargute Gell.

in-audītus 3

I. (in [priv.], audīre)

1. neslišan, (še) ne slišan: Iust., Lucr., vetus est, quod dicam, et nemini fortasse inauditum Ci. je pač že vsakdo slišal, maribus invisa et inaudīta sacra Ci. ki jih še niso videli niti o njih slišali; od tod

2. metaf. nikoli slišan = neznan, še nepoznan, čisto nov (nenavaden): Plin., Suet., Vell. idr., mihi supplicatio novo et inaudito genere decreta est Ci., inusitata inauditaque clementia Ci., gentīs feras et inauditas domare Ci., inaudita ac nefaria sacra Ci., squalor incredibilis et inauditus Ci., inauditus agger C., supplicio adfici virginem inauditum habebatur T.; komp.: hominum nescias invisitatius an inauditius genus Iul. Val.; subst. pl. n.: se praeter ceteros inaudita atque incognita pati Suet.

3. v omejenem pomenu (occ.) nezaslišan: ut te inauditum et indefensum capiant T., inaudita rea T.

4. brez posluha: animalia inaudita Gell. (6 (7), 6, 1: po drugih, novejših verzijah: inaurita).

— II. pt. pf. glag. inaudiō (gl. to besedo).

in-auspicātus 3 (in [priv.], auspicārī) brez avspicij (opazovanja ptic) odobren, in sicer

1. brez (pravih ali ugodnih) avspicij sprejet: lex L.; tudi kot abl. abs. brez opravljenih avspicij: L., Val. Max., inauspicato pomoerium transgressus est Ci.

2. brez ugodnih predznamenj = zlovešč, nesrečo naznanjujoč, nesrečen: nomen Plin., locus Petr., inauspicatissimum iudicatur Plin.

in-auxiliātus 3 (in [priv.], auxiliāre) nepodpiran, brez pomoči: animae Vulg.

in-cēnātus 3 še brez obeda, lačen: Pl., Vulg., cubet incenatus Cat.

in-cēnis -is (in [priv.], cēna) = incēnātus še brez obeda, lačen: Pl.

in-coeptus 3 (in [priv.], coepisse) brez začetka: Ap.

in-comitātus 3 (in [priv.], comitārī) nespremljan, brez spremstva: Varr., Lucr., Sil., Andromache V., O.; metaf. (o abstr.): externis virtus incomitata bonis O. ki ji manjka …

in-comparābilis -e neprimerljiv, brezprimeren, izvrsten, nedosežen, nedosegljiv: Q., Plin., Vulg., Ambr.; adv. incomparābiliter brez primere, brezprimerno: Eccl.

in-cōnfūsibilis -e (in [priv.], cōnfundere) nepremotljiv, nepremóten, ki se ne da (pusti) (z)motiti, ki ne pride iz ravnotežja: operarius Vulg.; adv. incōnfūsibiliter brez zmede, brez zadrege: Cass.

in-cōnsīderāns -antis (in [priv.], cōnsīderāre) nepremišljen, nepreudaren: superl. pri Tert.; adv. incōnsīderanter nepremišljeno, brez premisleka (preudarka): Ulp. (Dig.), Hier.; superl. pri Tert.

in-cōnsultus 3, adv. -ē

1. (za svet) ne (po)vprašan; skoraj vedno v abs. abl.: Suet., Amm. idr., inconsulto senatu L. ne da bi povprašal senat; metaf.: inconsulta pietate Cod. Th.; vendar tudi (pesn.): antraque maesta silent inconsultique recessus Cl.; od tod occ. (in meton.): „ne da bi zvedel za svet, ne da bi dobil svet“, torej: brez odgovora, brez sveta, neposvetovan: Lucan., inconsulti abeunt V. ne da bi dobili nasvet.

2. „ne da bi se posvetoval“, torej: nepremišljen (act. in pass.), nepreudarjen, nepreudaren, nespameten: H., Sil., Sen. ph., Suet. idr., haec homo inconsultus et temerarius non videbat Ci., inconsultam rationem vituperare Ci., inconsulte et incaute L., inconsultius procedere C.; subst. in-cōnsultum -ī, n nepremišljeno ravnanje, nepremišljenost: Sil.; adv. abl. incōnsultō = incōnsūlte: Corn., Paul., Ulp. (Dig.).

in-cōnsūtilis -e (in [priv.], cōnsuere) nesešit, brez šiva: tunica Vulg., Aug.

in-cōnsūtus 3 (in [priv.], cōnsuere) nesešit, brez šiva: tunica Hier.

in-cōpiōsus 3 brez zalog(e): Tert.

in-corporālis -e netelesen (naspr. corporālis): Q., Sen. ph., Tert., nomina i. Prisc. ki pomenijo nekaj netelesnega, abstraktna imena; subst. pl. n.: Sen. ph.; adv. incorporāliter netelesno, brez telesa: Eccl.

in-cruentus 3

1. nekrvav: haud incruento proelio certare L., non incruenta victoria fuit L. je stala veliko krvi, i. pax. T. pridobljen brez prelivanja krvi.

2. (o vojakih) ki je ostal brez ran, brez prelitja svoje krvi, s celo glavo, s celimi kostmi: multis locis potitus incruento exercitu S., haud incruento milite suo L. vendar so njegovi vojaki prelili mnogo krvi, non incruentis centurionibus Vell. ko so bili centurioni hudo ranjeni; adv. incruentē brez krvi, brez prelivanja svoje krvi: Prud.

in-culpābilis -e, adv. inculpabiliter brez graje (ugovora), brezgrajen, negrájen: Eccl.

inculpātim, adv. (inculpātus) brez graje, brez krivde: Cod. th.

in-culpātus 3, adv. -ē (in [priv.], culpāre) brez krivde, brez graje, neomadeževan: Gell., Ambr., Hier., vita fidesque O.