Franja

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

Bēssa -ae, f (Βῆσσα) Besa, mesto in pokrajina v Lokridi: Sen. tr.

bēstia -ae, f

1. žival kot brezumno bitje (naspr. človek): bestiae volucres, nantes, agrestes, cicures, ferae Ci., mutae Ci., L., fera bestia Corn., N., L., Cu., genus bestiarum Plin. živalstvo; pren.
a) kot psovka človeku živina, žival, beštija: mala tu es bestia Pl.
b) šalj. mala bestia (= caper) o smradu po kozlu, ki veje izpod pazduhe: Cat.

2. occ. divja žival, grabežljiva žival, zver(ina): immanitate bestias vincere Ci.; poseb. o zvereh, namenjenih za bojevanje v cirkusu z gladiatorji in zločinci: L., Sen. ph., aliquem bestiis obicere Ci. ep., pugnare (depugnare) cum bestiis Icti., ad bestias pugnare Vulg.; pl. bestiae met. = boj z zvermi: aliquem ad bestias mittere Asin. Poll. in Ci. ep. ali dare Icti., Gell., pronuntiare ad bestias Tert., condemnare aliquem ad bestias Suet., bestiarum condemnatio Icti. obsodba na bojevanje z zvermi.

3. pren. ozvezdje Zver = Volk: Vitr. Bēstia -ae, m nom. propr. Bestija, priimek Kalpurnijevega rodu npr.: L. Calpurnius Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121, konz. l. 111: Ci., S., Fl., Eutr.

bēstiārius 3 (bēstia) živalski, zver(in)ski: ludus Sen. ph. zverinski boj = boj med zvermi in ljudmi v cirkusu; subst. bēstiārius -iī, m borilec z zvermi v cirkusu: Sen. ph., Suet., gladiatores et bestiarii Ci.

Bethlehem (Tert., Vulg.) ali Bethleem (Hier., Prud.: Bethlēēm) ali Bethlēm (Prud.), n, in-decl., tudi Bethlēhemum -ī, n (Hier.) Betlehem, Betleem, Betlem, trg Judovega rodu, rodni kraj Davida in Jezusa (zdaj Bayt Lahmi). Od tod adj. Bethleemicus 3 betleemski: Iuvenc.; Bethlemītis -e betlemski: Hier.; Bethle(e)miticus 3 betle(e)mski: Cassian., rura Hier.; subst. Bethlehemītēs -ae, m Betlehemec: Vulg.

bibāculus 3 (demin. bibāx) nekoliko pijančljiv: Plin., Arn. — Kot nom. propr. Bibāculus -ī, m Bibakul, priimek Furijevega in Sekstijevega rodu.

bibliothēca -ae, f (gr. βιβλιοϑήκη)

1. polica za knjige, knjižna polica: parieti cubiculi in bibliothecae speciem armarium insertum est Plin. iun., bibliothecae parietibus inhaerentes Icti.

2. knjižnica = dvorana za knjige, knjižna dvorana: abdo me in bibliothecam Ci. ep., in bibliotheca, quae in Lycaeo est, assedimus Ci.

3. knjižnica = zbirka knjig: Vitr., Petr., Q. idr., e bibliotheca Luculli quibusdam libris uti Ci., bibliothecas omnium philosophorum superare Ci. (Prvo javno knjižnico je v Rimu ustanovil Azinij Polion, in sicer v Apolonovem svetišču na Palatinu. Sestavljena je bila iz plena dalmatinskih Partov: Plin.) — Redka soobl. bibliothēcē -ēs, f: Ci. ep.; pozna pisava bybliothēca: Amm.

bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)

1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.

2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.

Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.

bibulus 3 (bibere) lukav = ki rad pije, (vedno) žejen: potores H.; z gen.: b. liquidi Falerni H. falernca žejen; pren. (o stvareh) vodo, vlago pijoč, vsrkavajoč: nubes O., harena Lucr., V., O. ali favilla V. prepusten, lapis V. luknjičast kamen = plovec, votlič, medulla O. vlažen, moker, lanae O. ki se barve navzame, litus, radix, talaria, Cupidinis alae O., vestes Val. Fl., ollae Col., charta Plin. pivnik, palus Mart., lacunae Stat., papyrus Lucan. ki rado ob rekah raste; pren. rad poslušajoč: aures Pers. — Kot nom. propr. Bibulus -ī, m Bibul, priimek Kalpurnijevega in Publicijevega rodu.

bicamerātus 3 (bi in camera) z dvema predeloma, z dvema prekatoma, dvopredelen, dvoprekaten: Ambr., ecclesia Aug.; subst.

biceps -cipitis (bi in caput)

1. dvoglav: Ianus O., puella Ci., puer, porcus L., partus T.; pesn.: Parnassus O., Pers. z dvema vrhovoma.

2. pren.
a) o konkr.: gladius Vulg. dvorezen, laqueus Aug., hamus Sid. z dvema kavljema.
b) o abstr. razdvojen, nesložen: civitas Varr. ap. Non., Fl.; dvoumen: argumentum Ap. — Star. obl. bicipes -pitis, po Prisc.

bīcessis -is, m (pravzaprav vīcessis, kakor pri Prisc.: vīgintī in as) dvajset asov: Varr.

bicinium -iī, n (bi in canere) dvospev: Isid.

biclīnium -iī, n (hibrid iz bi in κλίνη naslonjalo) omizni blazinjak za dve osebi: Pl., Q.

bicōdulus 3 (bi in cōda = cauda) dvorepen: Laevius ap. Ap.

bicolor -ōris (bi in color) dvobarven: pōpulus V. beli topol (z listi, ki so zgoraj temno zeleni, spodaj pa belkasti), myrtus O. modro zelena, baca Minervae O. = zelena in črna, albis equus bicolor maculis V. z belimi lisami, lisec, membrana Pers. pisana, ovum Plin. — Soobl. bicolōrus 3: vexilla bicolora Vop. (pri drugih bicoloria iz adj. bicolor).

bicomis -e (bi in coma) dvogriv: P. Veg.

bicorniger -gera -gerum (bi in cornu in gerere) dvorog; kot naziv Bakha Bicorniger: O.

bicornis -e (bi in cornu) dvorog: caper, Fauni O., animal Plin., Minotaurus Tert.; pesn. pren.: luna H., Aus. polmesec (o mladem mesecu), Granicus O. ali Rhenus V. z dvema strugama ob ustju, furcae V. ali ferrum Col. dvorogljate -o, iugum (Parnassi) Stat. z dvema vrhovoma, dvogrb, figura (sc. aciei) Amm. polmesečna oblika.

bicorpor -oris (bi in corpus) dvotelesen: Pallas Acc. fr., Gigantes Naev. fr., manus (Centaurorum) Ci. poet.