Franja

rēgnātrīx -rīcis, f (fem. k rēgnātor) kraljica, vladarica, vladarka, gospodarica, atrib. vladajoča, vladarska: eductos in domo regnatrice T. na dvoru.

re-gredior -gredī -gressus sum (re in gradior)

1. nazaj (hod)iti, nazaj korakati, nazaj priti, vrniti (vračati) se: Pl., Iust., Plin. idr., regredi quam progredi malunt Ci., ex itinere in castra regredi L., ab exsilio Tarentum T., in urbem, domum Suet.; occ. kot voj. t.t. umakniti (umikati) se: S., L. idr., neque dant regrediendi facultatem C.

2. metaf.: in memoriam regredior me audisse Pl. spominjam se, eodem regredi S., in illum annum regredi Ci., ut … regredi in id (vrnem se k … ) facile possimus Q.; kot jur. t.t. iskati pri kom odškodnino, zahtevati od koga odškodnino, držati se koga zaradi škode: ad venditorem regredi Ulp. (Dig.).

rēgulus -ī, m (demin. k rēx)

1. kralj kake majhne dežele, kraljevič, kraljič (kraljiček), knez, (po)glavar, gospodar = gr. δυνάστης: L., Plin., Suet., Amm. idr., reguli in unum convenere S., auxilia Cilicum, quae reguli miserant T.

2. kraljič, kraljevič, iz kraljeve rodovine: (sc. Gulussa Masinissae filius) regulus Carthaginiensesque dimissi L.

3. metaf.
a) kraljica = matica: Varr.
b) (prevod gr. βασιλίσκος) bazilísk, vrsta kuščarice: Vulg., Hier. — Kot nom. propr. Rēgulus -ī, m Régul

1. priimek Atilijevega rodu, katerega najbolj znan predstavnik je M. Atilius Regulus Mark Atilij Regul, konzul l. 267 in 256, ki je preminil v Kartagini kot ujetnik in velja za vzor antične duhovne veličine: Ci., Val. Max., Sen. ph. —

2. priimek Livinejevega rodu, npr. L. Livineius Regulus Lucij Livinej Regul, Cezarjev podpoveljnik v afriški vojni: Auct. b. Afr., Ci. ep.

rē-iectō -āre (intens. k rēicere)

1. nazaj vreči (metati), odbi(ja)ti: voces ad sidera mundi (o gorah) Lucr., spumea late cautibus obiectis caerula Sil.

2. zopet odvreči, zopet izpustiti: praedam (o volku) Sil.

re-lābor -lābī -lāpsus sum (re in lābī) zopet (znova, spet) (navz)dol (z)drseti, nazaj zdrkniti (zdrkovati), zdrsniti (zdrsavati, zdrsovati), nazaj pasti (padati), nazaj (s)teči, nazaj se zgruditi: relabi prenso rudente O., protinus illa (sc. Eurydice) relapsa est O. se je umaknila (je zdrsnila) nazaj (v podzemlje), verso relabere vento O. jadraj nazaj, vrni se; o vodovju: H., T., Sil. idr., mare relabens Cu., unda relabens V., aqua relabitur V.; metaf.: mens et sonus relapsus H. se je vrnil, in Aristippi furtim praecepta relabor H. vračam se zopet k … , relabebar in pristina Aug.

relātiō -ōnis, f (referre)

1. prinašanje (nazaj) k čemu: crebra relatio Q. (roke k črnilniku za namakanje peresa).

2. metaf.
a) kot jur. t.t. zvračanje česa (npr. očitka) na drugega: criminis Ci., Icti. = gr. ἀντέγκλημα, iurisiurandi Ulp. (Dig.).
b) (po)vračilo, (po)vrnitev, vračanje: gratiae Sen. ph.
c) (kot ret. figura = gr. ἐπαναφορά) večkratna ponovitev iste besede, ponavljanje: Ci., Q., M.
d) poročanje, poročilo, navajanje, navedba, naznanilo, pripoved, (pri)povedka, pripovedovanje, povest: rerum gestarum Iust., dictorum Q., causarum Q. (= gr. αἰτιολογία) navajanje razlogov = dokazovanje; occ. kot držpr. t.t. poročanje, poročilo, nasvet, predlog (zlasti kakega oblastnika v senatu): relatio salutaris consulis Ci., post relationem Appii Claudii postulavit, ut de re publica liceret dicere L., relationi consulum iure tribuniciae potestatis intercedere T., a maioribus concessum est egredi aliquando relationem T. prekoračiti poročilo = v poročilu zaiti (zastraniti) od razpravljane stvari.
e) kot gram. in fil. t.t. odnos, zveza, povezava, stik, razmerje, ozir, pogled: ad aliquid Q., contrariorum Ci.

relictrīx -īcis, f (fem. k relictor) zapustiteljica, puščalka, preziralka: Prisc.

religiōsulus 3 (demin. k religiōsus) malce (nekoliko, precej) bogaboječ: Hier.

re-ligō¹ -āre -āvī -ātum (re in ligāre)

1. nazaj ali navzgor privezati (privezovati), navezati (navezovati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati): Plin. idr., equos V. vpreči, virginem O., manibus sua sponte religatis Cu., herbam desectam Col. zvezati; skladi: na vprašanje s čim? z abl.: Col., Fl. idr., remos struppis L. Andr. fr. ap. Isid., tigna clavis, trabes axibus C. zvezati, spojiti, robora catenis Lucan., ne religer (vkleniti) durā catenā O.; na vprašanje kje?, kam? s praep.: aliquem ad currum Ci., mala ad maiores ramos Col., restim ad pinnam muri L., manus post tergum Vell., Cu., post terga Suet., aliquem inter duos currus Fl., funem in stipite O., storias ex (na) tribus partibus C., funiculum a (na) puppi Ci., funem ab humeris Plin., canem pro foribus Suet.; s samim abl.: Col., retinacula mulae saxo H., vincula laquei foribus O., religari quadrigis Aur.; pesn. z gr. acc.: quam simul ad duras religatam brachia cautes vidit O. na rokah privezano … = z rokama, privezanima na … ; metaf.: quae (sc. prudentia) si extrinsecus, religata pendeat Ci. ko bi bila vezana na zunanjost in odvisna od nje, vinculo pietatis obstricti deo et religati Lact., religata somno agmina Cl. prevzeta; occ. ladjo ali ladijsko vrv na bregu privezati = pristaviti k bregu, pristati; skladi: navem religare C., religarat udo litore navim H., classem litore religare O., religavit ab (ob) aggere classem V., naves ad terram C., religata in litore pinus (ladja) O., funem in Cretam religare Cat., herboso ab (ob) aggere funem O., funem ab Emathio litore Lucan., funem ex arboribus ibi (= in ripis) natis G., barbarā funem orā Sen. tr.; metaf.: navem manibus ferreis iniectis religare C. držati, comam religare alicui H. komu na ljubo navzgor zvezati, lepo splesti, in comptum nodum H. v čeden vozel (po spartanski navadi), prim.: capillum in vertice religare T., hederā crines religare H. oviti.

2. odvezati (odvezovati): ait haec minax Cybebe religatque iuga manu Cat., funem in Cretam Cat. (pesn.) odjadrati na Kreto, providendum est omnibus annis vitem resolvi et religari Pall.

reliquātrīx -īcis, f (fem. k reliquātor) zaostalka (zaostajalka), dolžnica v zamudi: anima reliquatrix delictorum Tert. (metaf.).

re-lūcēscō -ere -lūxī (incoh. k relūceō) (zopet, znova, ponovno, spet) zasijati, (se) zasvetiti, zasiniti: flamma ter reluxit V. (kot dobro znamenje), imago solis reluxit O., caeco reluxit dies T.; impers.: paulum reluxit Plin. znova je postalo nekoliko svetlo.

Remmius 3 Rémij(ev), ime rimskega rodu: T. Njegov najznamenitejši predstavnik je bil slovničar Remmius Palaemon Remij Palemon (Palajmon): Suet. Adj. lex Remmia (de calumniatoribus), po neznanem Remiju imenovani zakon, po katerem se je kaznoval tožnik, ki svoje trditve ni mogel dokazati; v civilnih pravdah je bil kaznovan z globo, v kazenskih pravdah pa s tem, da so mu na čelo vžgali črko K (= Kalumniator): ita tamen quaestus te cupidum esse oportebat ut horum existimationem et legem Remmiam putares aliquid valere oportere Ci.

Remulus -ī, m (demin. k Remus) Rémul

1. kralj v Albi: O. (pri L. imenovan Romulus Silvius Romul Silvij).

2. ime nekega junaka: V.

remūnerātrīx -īcis, f (fem. k remūnerātor) povrač(ev)alka, povrniteljica, poplačevalka, poplačiteljica: Ambr.

re-mūnerō, gl. opombo k remūneror.

renīdēscō -ere (incoh. k renidēre) zableščati se, zalesketati se, zasvetiti se: tota circum aere renidescit tellus Lucr.

renovātiō -ōnis, f (renovāre) obnova, obnovitev, obnavljanje, prenova, prenovitev, prenavljanje: mundi Ci., tergorum Plin.; occ.: renovatio singulorum annorum Ci. ep. obnovitev obresti = obresti od obresti; metaf.: renovatio auspiciorum L., timoris Ci., doctrinae Ci. (po)vrnitev k …

rēnunculus -ī, m (demin. k rēn) ledvička, ledvičica, majhna obist, obistica; pl.: Vulg., Marc.

re-nūtō -āre (frequ. k renuere) odklanjati, zavračati, ne odobravati, braniti se, upirati se, nasprotovati: simulacra renutant (sc. transire per foramina rerum) Lucr., contra ille renutat Prud.

re-parō -āre -āvī -ātum (re in parāre)

I.

1. zopet (znova, ponovno, spet) dobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) (si) pridobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) nabaviti (nabavljati), zopet (znova, ponovno, spet) (si) priskrbeti (priskrbovati), zopet (znova, ponovno, spet) preskrbeti (preskrbovati), zopet (znova, ponovno, spet) pridobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) narediti (delati), zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) popraviti (popravljati): perdere videbatur, quod reparare posset Ci., res amissas H., tribuniciam potestatem, bellum L., vires O. obnoviti, capillos Plin., magnas novi exercitus vires Vell., novas vires Lucan., ignem Plin. iun., urbes Eutr.

2.
a) zopet (znova, ponovno, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, ponovno, spet) (z)graditi, zopet (znova, ponovno, spet) opremiti (opremljati): naves Eutr., classem Auct. b. Alx. zopet opremiti (opremljati), aedificia Plin. iun., Carthaginem Eutr. zopet zgraditi.
b) nadomestiti (nadomeščati), dopolniti (dopolnjevati): exercitum L., auxilia T.
c) popraviti (popravljati), (po)plačati (poplačevati), nadomestiti (nadomeščati): damnum Iust. idr., damna caelestia lux H., cornua (lune) O.
d) zopet obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: bellum L., proelium Iust.
e) metaf. pomladiti (pomlajati, pomlajevati), (o)krepiti, utrditi (utrjevati), učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), podkrepiti (podkrepljati, podkrepljevati), poživiti (poživljati), osvežiti (osveževati): membra O., ingenia reparantur Q. okrepiti se, odpočiti se, okrevati, priti k močem. —

II. nasprotno, v zameno dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, kupiti (kupovati), nabaviti (nabavljati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati): vina merce Syra H., (sc. Cleopatra) latentes classe citā reparavit oras H. je zamenjala = je hitro poiskala druge, merces Icti.