Franja

Nīcerōs -ōtis, m Nicerót (Nikerót), dišavar za časa Marciala: Mart. — Od tod adj. Nīcerōtiānus 3 Nicerótov (Nikerótov): Mart., Sid.

Nigidius 3 Nigídij(ev), ime rim. rodu, v katerem se je najbolj proslavil P. Nigidius Figulus Publij Nigidij Figul („Lončar“), Ciceronov prijatelj, poleg Varona najznamenitejši gramatik klasičnega obdobja, pretor l. 59, kot Pompejev pristaš umrl v pregnanstvu l. 44: Ci., Gell. — Od tod adj. Nigidiānus 3 Nigídijev: Gell.

Nīlus -ī, m (Νεῖλος) Níl

1. reka v Egiptu: Lucr., Vitr., Sen. ph., Lucan., Plin., Iuv., M., Amm. idr., Aegyptum Nilus irrigat et, cum tota aestate obrutam oppletamque tenuit, tum recedit mollitosque et oblimatos ad serendum agros relinquit Ci., septemfluus, septemplex O. po sedmerem ustju, sedemrokavni delti; pooseb. kot rečni bog: V. — Od tod
a) adj. α) Nīliacus 3 αα) nílski: gurges, fontes Lucan., crocodilus Mart., fera (= crocodilus) Mart., olus (= colocasia) Mart., navicularii Aurelianus ap. Vop. αβ) pesn. meton. egíptovski, egipčánski: Niliacis carmina lusa modis O., amor Lucan. = ljubezen do Kleopatre, tyrannus Lucan., acetum Plin., iuvenca (= Io ali Isis) Mart., plebs Iuv., pecus (= Apis) Stat. β) Nīlōticus 3 (Νειλωτικός) Nílov, nílski: aqua Sen. ph., rura Lucan., tellus Mart. γ) Nīlōtis -idis, f (Νειλῶτις) nílska, pesn. = egíptovska: acus Lucan., tunica Mart., aqua Sid.
b) subst. α) Nīli-cola -ae, m (Nīlus in colere) prebivalec ob Nilu = Ponilovec, Egipčan: Prud. β) Nīli-gena -ae, m (Nīlus in genere = gīgnere) = Νειλογενής ob Nilu rojen = Egipčan: Macr.; gen. pl. Niligenûm deûm (po novejših izdajah omnigenûm deûm).

2. metaf. Nīlus -i, m kot nom. apel. struga, korito, rója, jarek, prekop: ductus vero aquarum, quos isti Nilos et Euripos vocant Ci.

Nī̆nivē (Ninevē) -ēs, f (Νινευή, za poznejše pisce običajna, po hebr. Niniveh tvorjena obl.) Nínive, prastara naselbina ob reki Tigris s pomembnim templjem boginje Ištar, od 8. stol pr. Kr. glavno mesto Asirije, porušeno l. 606. Predvsem Senaherib in Asurbanipal (znan kot ustanovitelj knjižnice) sta v mestu zgradila razkošne palače in templje: Aug., Paul. Nol., Vulg. (sicer gr. pisci mesto imenujejo Νίνος, rim. pa Ninus; gl. Ninos). Od tod

1. subst. Nīnivītae (Ninevītae) -ārum, m Ninivíti (Ninevíti), Ninivljáni (Ninevljáni), Nínivci, preb. Niniv: Prud., Aug., Vulg.

2. adj. Nīnivīticus 3 nínivski, iz Níniv: puer Hier.

Nioba -ae, f: Ci, Hyg., Petr., Sen. ph., ali Niobē -ēs, f: O., Pr., Hier. (Νιόβη) Níoba

1. Tantalova in Dionina hči, soproga kralja Amfiona; ker se je pregrešila zoper Latono, je izgubila vse svoje otroke (7 sinov in 7 hčera) in okamenela (prim. O. Metam. 6, 148 in nasl.). Od tod adj. Niobēus 3 Níobin: proles H.; metron. Niobidēs -ae, m Niobíd, Niobin sin: Hyg.

2. Nioba -ae, f Níoba, hči argivskega kralja Foroneja: Hyg.

Nīsus² -ī, m (Νῖσος) Nísos

1. Pandionov sin, kralj v Megari; hči Skila (Scylla) mu je odstrigla škrlatne lase in jih dala njegovemu sovražniku, svojemu ljubimcu, Minosu; nato je bil Nisos spremenjen v jezersko postojno (po drugih v skobca), Skila pa v neko drugo ujedo (ciris): V., O. Od tod adj.
a) Nīsaeus 3 (Νισαῖος) Nísov, iz Nísovega rodu: Nisaei canes O., filia purpureos Niso furata capillos pube premit rabidos ingenibusque canes O. (prim. opombo spodaj).
b) Nīsēius 3 (Νισηίος) Nísov: Ps.-V. (Ciris), virgo Niseia (= Nisova hči Skila) O.
c) Nisias -adis, f (Νισιάς) Nísova, nísovska, pesn. mégarska: Nisiades matres Nisiadesque nurus O.; patron. Niseis -eidis, f (Νισηίς) Niséida, Nisova hči Skila (a včasih zamenjevana s Forkisovo hčerjo Skilo): praeterita cautus Niseide navita gaudet O.

2. Trojanec, Hifarkov sin, Enejev tovariš in Evrialov prijatelj: V. (Aen. V, 294 in nasl.).

Opomba: O. in tudi drugi pesniki pogosto zamenjujejo Nisovo hčer Skilo z istoimen(sk)o Forkisovo hčerjo (gl. Scylla).

nōdō -āre -āvī -ātum (nōdus)

1. „kolenčati“, delati kolenca; od tod nōdātus 3 kolenčast: cornus incisuris nodata, ferula geniculatis nodata scapis Plin.

2. (za)vozlati, zavozla(va)ti, zvozlati, trdno z vozlom zvez(ov)ati, zadrgniti (zadrgovati): crines nodantur in aurum V. povezati (zvezati) v zlato mrežo, comas adamante n. Cl.; pesn. metaf.: n. vites Ca., laqueo collum nodatus amator O., muta animalia redimiculis gaudent et phalerari sibi magis quam nodari videntur Ambr.

3. vozlasto (v obliki vozla) (z)viti: surgentem dextra Capetum vulnusque minantem sorbebat rapidus nodato gurgite vertex Stat. vozlasto zvit.

Nōla¹ -ae, f (iz *nŏu̯ŏlā [: novus] = Novo mesto) Nóla, staro mesto v Kampaniji severovzhodno od Neaplja (še zdaj Nola): Ci., L., Plin., Sil., Suet., Aug. Od tod adj.

1. Nōlānus 3 nólski: ager, plebs L., moenia Sil.; subst. Nōlānus -ī, m Nolán, Nólec, pogosteje v pl. Nōlānī -ōrum, m Noláni, Nólci, preb. Nole: Ci., L., Iust.; in Nōlānō Ci. ep. na Nolskem, na nolskem ozemlju.

2. Nōlēnsis -e nólski, iz Nóle, v Nóli: episcopus Aug.

Nōmentum -ī, n Nomént, mestece v Laciju, severovzhodno od Rima, z vinorodno okolico (zdaj La Mentana): L., V., O., Pr. Od tod adj. Nōmentānus 3 noméntski: via L. Nomentska cesta (proti Rimu), regio Col., ager, vites Plin., vina Mart. Subst.

1. Nōmentānī -ōrum, m Nomentáni, preb. Nomenta: L., Plin.

2. Nōmentānum -ī, n (sc. praedium) Noméntsko = podeželsko posestvo pri Nomentu: N.

3. Nōmentānus -ī, m Nomentán (Noméntski), rim. priimek, npr. L. Cassius Nomentanus Lucij Kasij Nomentan: H.

Nōnacris (-is), acc. -im, abl. -ī, f (Νώνακρις) Nonákris (Nonákrida), mesto v severni Arkadiji; na njegovem ozemlju izvira reka Stiks (Styx), po kateri je imenovan tudi podzemeljski Stiks: Vitr., Plin. — Soobl. Nōnacria -ae, f Nonákrija: Sen. ph. — Od tod adj.

1. Nōnacrius 3 nonákrijski, pesn. = arkád(ij)ski: heros (= Euander) O.; subst. Nōnacria -ae, f Nonákrijka, Arkád(ij)ka (= Atalanta): O.

2. Nōnacrīnus 3 nonákrijski, pesn. = arkád(ij)ski: Nonacrina Atalanta O., in virgine Nonacrinā (= Callistō) haesit O.

Nōrba -ae, f Nórba, mesto Volskov v Laciju (zdaj Alcantara): L. — Soobl. Nōrbē Nórba: Plin. — Od tod adj. Nōrbānus 3 nórbski, norbánski: ager L.; subst. Nōrbānī -ōrum, m Norbáni, Nórbci, preb. Norbe: L.

notō -āre -āvī -ātum (prim. nōscō)

1. zaznamovati, označiti (označevati), poznamenovati, beležiti, zabeležiti (zabeleževati), obeležiti (obeleževati): ea loca diligenter notat N., n. tabellam cerā Ci., eas res diurnus usus notavit Ci., notat et designat oculis ad caedem unumquemque nostrum Ci., oculis sibi puellam notare O., ungue notare genas O. razpraskati, ne … crura notent sentes O., pueri rubor ora notavit O. rdečica je dečku zaznamovala obraz = dečka je oblila rdečica, tempora ferro summa pecudum notant V. (s tem, da jim odrežejo čelno dlako), n. frontes Petr., ova atramento Col., lunae cursu tempora notant Cu. preračunavajo čas, štejejo leta; occ.
a) (na)pisati, zapis(ov)ati, popis(ov)ati: litteram (pismo) O., nomina, verba O., digitis charta notata meis O., verbis charta notata tribus O., n. libellos Mart.; abs.: scribit damnatque tabellas: et notat et delet O.
b) s kraticami pisati: notando consequi Q., notata, non perscripta erat summa Suet.
c) (na kratko) zapis(ov)ati, (za)beležiti (zabeleževati), omeniti (omenjati), navesti (navajati), naznaniti (naznanjati): caput Ci., haec omnia publicis tabulis notata sunt Ci., n. res singulas Ci., legem N., notans (sc. Atticus in annalibus) qui a quoque ortus, quos honores quibusque temporibus cepisset N., res notare sine nomine N., enumerare et notare naturas vinorum Plin., locus, in quo notentur, quae … Q.; od tod pren.: n. audita ali dicta mente, memori animo iussa, memori pectore dicta O. (dobro) si zapomniti; abs.: numerum nomenque notavi O.
d) z besedami označiti (označevati), izraziti (izražati), naz(i)vati, (po)imenovati: res nominibus novis Ci., aliquid verbis Latinis Ci., res voce Lucr., res propriis appellationibus Sen. ph.
e) v besedi skriti pojem naznačiti (naznačevati), določiti (določati), besedo etimološko razložiti (razlagati): cum ipsius postliminii vis quaeritur et verbum ipsum notatur; in quo Servius noster … nihil putat esse notandum nisi post … Ci.
f) (o pisatelju) opomniti (opominjati), pripomniti (pripominjati), opombo (opazko) da(ja)ti, doda(ja)ti; z ACI: annalibus notatum est Plin., Proculus apud eum notat Ulp. (Dig.).
g) (o)krasiti, (o)lepšati, odlikovati: quod maxime tanquam stellis quibusdam notat et inluminat orationem Ci., aliquem decore Ci., ita notata reliquisse Ci.
h) (po)kazati: est aliquid memori visa notare manu O.

2. zazna(va)ti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), biti (postati) pozoren na kaj, (u)videti: cantūs avium, sidera, numerum, initium, sententias iuratorum hominum discoloribus signis Ci., genus Ci. po opazovanju določiti, ugotoviti, cursum rerum observando notare Ci., notavi ipse locum V., usque nota visu, ut cognoscere possis O., n. fontem, fumum Cu., quod ex vultu notari poterat Cu., n. sibi Ascylli fugam, in porticu gregem cursorum Petr., lacrimas alicuius Sen. ph., arma procul Val. Fl., voltus procul visentibus notabantur T., notavi et in Chirographo eius (sc. Augusti) illa praecipue Suet., n. lumina Stat.; z dvojnim acc.: si quos insignes (pozornost vzbujajoče) aut aliquā parte membrorum inutiles notaverunt, necari iubent Cu.; z ACI: ne ducem circumire hostes notarent L., quem cursitare notatum est Suet.; abs.: notante omni exercitu Suet.

3. kot držpr. t. t. (o cenzorju) rimskemu državljanu zaradi kakega prestopka pripisati v imeniku državljanov grajo (grajalno opazko; prim. nota 2. g), kot cenzor ukoriti koga, cenzorski ukor dati komu, okarati (ošteti, strogo opomniti) koga: cum florentem hominem censor notasset Ci., n. eos hac subscriptione Ci., aliquem furti et captarum pecuniarum nomine Ci., Salinator universas tribus in censura notavit levitatis nomine Suet., a censoribus notatus Aur.; z gen. (zaradi česa): eques Romanus impolitiae notabatur Gell., aliquem ignominiā notare Ci., C., Suet. (o cenzorju in poveljniku) sramotno kaznovati koga; metaf. sploh koga (o)karati, (po)grajati, ošte(va)ti, ukoriti, kaznovati, (o)sramotiti, (po)grditi, vzeti (jemati) komu ugled: crimen iudicio reservavi, rem notavi Ci., senatus rem, non hominem notavit Ci., ea luxuria communi maledicto notabatur Ci., necesse est eos, qui re sunt hostes, verbis notari, sententiis nostris hostes iudicari Ci., n. vitiorum quaeque H., si quis erat dignus describi … quod moechus foret aut sicarius aut alioqui famosus, (sc. poëtae) multa cum libertate notabant H., stultus amor dignusque notari H., quaeque Persius notat Q., ipse perpetuo spintheriae cognomine notatus Suet., notatus ob haec et sororis ioco Suet., immoderate Constantinum notare Amm.; z gen. = (ob)dolžiti, (o)kriviti, obtožiti (obtoževati) koga česa: aliquem temeritatis Aug.; rahleje = z besedami zbosti (zbadati), (raz)dražiti, pikniti (pikati) koga, z besedami ali obrazno mimiko meriti na koga, vtakniti (vtikati) se v koga, obregniti (obreg(ov)ati) se ob koga: seque indoluisse notatam (sc. verbis) O., senatum gestu notarat Suet.; od tod: notare aliquem vultu aversato Aur. oponašati koga. — Od tod adj. pt. pf. notātus 3 označen, zaznamovan, obeležen, spoznaven: quam maxime notatae similitudines Corn., quo nobis notatior sit similitudo Corn., homo omnium scelerum libidinumque notis notatissimus Ci.

Novius -iī, m Nóvij, italsko moško ime. Poseb.

1. Novius Calavius Novij Kalavij, eden izmed zarotnikov, ki so hoteli l. 314 Kapuo ločiti od Rima: sive timor sive vis conscientiae Calavios Ovium Noviumque — ea capita coniurationis fuerant — … mors haud dubie ab ipsis conscita iudicio subtraxit L.

2. pesnik atelan (atelskih burk) okrog l. 90: Gell., Macr.

3. samogovoreče, a izmišljeno ime nekega plemiškega novinca (Novius: novus = Novak): at Novius collega gradu post me sedet uno (sc. v gledališču) H.

4. Novii Novija, znana oderuha: qui se voltum ferre negat Noviorum posse minoris H.

5. Novius Niger Novij Niger (črni), kvestor za časa Cezarja: Suet.

6. Novius, neki lovec na dediščino: Iuv.

7. Novius Priscus Novij Prisk, konzul l. 78 po Kr, prijatelj Seneke starejšega; l. 65 po Kr. ga je cesar Neron obsodil na pregnanstvo: T. — Fem. Novia -ae Nôvija, Opijanikova soproga: Ci. — Od tod adj. Noviānus 3 Nôvijev: Atellaniolae Marcus Aurelius ap. Fr., fullones Tert.

Nūceria -ae, f Nucêrija

1. mesto v Kampaniji ob Sarnu z vzdevkom Abfaterna (zdaj Nocera); njegovo pristanišče so bili Pompeji: Ci., L., Plin., Sil. Od tod adj. Nūcerīnus 3 nucêrijski: ager L., Plin., episcopus Paul. Nol. (ki meri Nŭcĕrīnus); subst. pl. Nūcerīnī -ōrum, m Nucêrijci, preb. Nucerije: L.

2. mesto v Umbriji (zdaj Nocera); njegovi preb. Nucerini Favonienses in Camellani: Plin.

Numantia -ae, f Numáncija, mesto v Tarakonski Hispaniji ob virih reke Durij (Durius), l. 133 jo je oblegal in razdejal Scipion Afričan mlajši: Ci., H. idr. Od tod adj. Numantīnus 3 numáncijski, numantínski: foedus Ci., bellum Ci. ep., S., avi Pr., urbs O.; kot vzdevek Numantīnus -ī, m Numantínec, zmagoslavni vzdevek Publija Kornelija Scipiona Afričana mlajšega: Ap., L. epit., Macr.; subst. Numantīnī -ōrum, m Numantín(c)i, preb. Numancije: Corn., L. epit., Plin., Iuv.

Numerius² 3 Numêrij(ev), ime rim. rodu, npr. Q. Numerius Rufus Kvint Numerij Ruf, tr. pl. l. 57, Ciceronov nasprotnik: Ci. — Od tod adj. Numeriānus 3 Numêrijev, nekega Numerija (gen.): de randusculo Numerino Ci. ep.

numerō² -āre -āvī -ātum (numerus)

1. šteti, prešte(va)ti, (z)računati: singulos Ci., aliquem a se (začenši pri sebi) primum Ci., consule et numera (sc. senatum) Ci. ep. vprašaj in preštej (te besede je na konzula naslovil senator, ki je hotel preprečiti kak senatski sklep, ker je menil, da senat ni sklepčen, ker ni polnoštevilen), si ex reis … ex rebus (po tožencih … po stvareh) numeres Ci., n. pecus V., O., aliquid per digitos O. ali digitis Suet. na prste (pre)šteti, originem libertatis inde n. L., in homine ossa numerantur T. se dajo šteti; occ.
a) numerantur pectine hordae Iuv. strune se ubirajo.
b) šteti = imeti: donec eris sospes, multos numerabis amicos O., veterani tricena stipendia numerantes T. ki imajo za sabo po 30 vojnih let.

2. našteti = izplačati: societates magnam pecuniam numerare coegit C., stipendium militibus n. Ci., a quaestore praetor numeravit, quaestor a mensa publica, mensa ex vectigali (pretor po kvestorju, kvestor po državni banki, banka iz davka) Ci.; od tod
a) pt. pf. numerātus 3 naštet, izplačan, torej gotov = v gotovini, v zvenečem denarju (cvenku): a quocum Laco pecuniam numeratam accepisset N., utebatur uxorio dote numerata Ci.
b) subst. numerātum -ī, n gotovina: extra numeratum XII milia pondo argenti L., numerato solvere Ci. ali relinquere in numerato Plin. v gotovini; metaf.: in numerato habere aliquid Augustus ap. Sen. rh., Q. imeti kaj pripravljeno.

3. našte(va)ti = navesti (navajati): dies deficiat, si velim numerare, quibus bonis male evenerit Ci., a Chao divûm numerabat amores V. = je pripovedovala, auctores suos n. Ph.

4.
a) šteti med kaj, prište(va)ti komu, čemu, kam; v raznih skladih: n. inter honestos homines Ci., inter decemviros L., inter amicos O., inter viros optimos numerari Ci., numerare aliquem in primis Ci., voluptatem in bonis Ci., mortem in beneficii loco Ci. šteti za dobro, imeti za nekaj dobrega, voluptatem nullo loco numerant Ci. štejejo za nič, nič ne cenijo, Platonem ex (k) vetere illa Academia n. Ci., ne post Caecinam numereremur T. da se ne zapostavimo Cecini = da se Cecini ne da prednost pred nami.
b) upoštevati, ceniti, čislati: bello numerandus Hamilcar Sil. v vojni upoštevan = bojevit; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = šteti, imeti koga za kaj, čislati, spoštovati, častiti koga kot kaj: n. caelum etiam deum Ci., singulas stellas deos Ci., Sulpicium accusatorem suum numerabat, non competitorem Ci., ipsi gravissimi cives numerantur Ci., ipse honestissimus inter suos numerabatur Ci. je veljal za najbolj poštenega med svojci, ut … omnes deinceps conditores partium certe urbis … numerentur L.

Numida -ae, f (νομάς) pravzaprav naseljenec, kočujoč pastir, kočar, nomad: Arabia Numidarum Vitr. (po nekaterih izdajah Numidum; prim. Arabia Numidum Plin.), Numidas dicimus, quos Graeci νομάδας P. F.; occ. Numídijec, nomad v Numídiji (gl. spodaj Numidia): S., T.; o Jugurti: Fl.; pogosteje v pl. Numidae -ārum, m Numídijci; Numidijce je Cezar v galski vojni uporabljal kot lahkooborožene pešce, pozneje pa v Rimu za predjezdece in konjeniške enote: C., N., V., O., Sen. ph. idr.; atrib. = numídijski, iz Numídije: Numida eques, Numidae equites, Numidae iaculatores L., Numida leo O., Numida dens O. slonova kost, ursi Numidae Iuv. — Kot nom. propr. Plōtius Numida Plotij Numida, Horacijev prijatelj: H. — Od tod

1. subst. Numidia -ae, f Numídija, pokrajina med kartažanskim ozemljem in Mavretanijo (zdaj Alžirija): S., L., Cu., Mel., Plin., Aur., Africa Numidia Col. afriška Numidija.

2. adj.
a) Numidiānus 3 numídijski: Plin.
b) Numidicus 3 numídijski: Col., Sen. ph., Isid., equi, senta L., aves Numidicae Plin., Suet., tudi samo Numidicae (sc. aves) guttatae Mart. (najbrž) pegatke. — Kot nom. propr. Numidicus -ī, m Numídijski, priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je premagal Jugurto: Ci., Vell., Suet.

Opomba: Gen. pl. Numidûm Mart.

Numisius 3 Numízij(ev), ime rim. rodu: L., T., Numisii Ci. Od tod adj. Numisiānus 3 Numízijev: forma Ci. ep. gradbeni načrt nekega Numizija, vitis Col., Plin.

Nursia -ae, f Núrsija, mesto na severnem Sabinskem (zdaj Norcia): L., Suet., Fest., frigida V., habitata pruinis Sil. Od tod adj. Nursīnus 3 núrsijski: Ci., duritia Fr., rapa Col., Plin., ager Plin., pilae (repe) Mart.; subst. Nursīnī -ōrum, m Núrsijci, Nursíni, preb. Nursije: L., Plin., Suet.