Franja

Zadetki iskanja

  • Andrius 3, gl. Andros.
  • Andrō (Andrōn) -ōnis, m (Ἄνδρων) Andron, gr. moško ime: Ci.
  • Androbius -iī, m Androbij, gr. slikar: Plin.
  • Androbūlus -ī, m (Ἀνδρόβουλος) Androbul, gr. kipar: Plin.
  • Androclus -ī, m (Ἄνδροκλος) Androkel, suženj, ki je na begu v afriško puščavo levu zdravil nogo; pozneje je ujetega in na boj z zvermi obsojenega lev, ki je bil tudi ujet, na borišču spoznal in se mu dobrikal: Gell.
  • Androcȳdēs -is, m (Ἀνδροκύδης) Androkid, Cizičan, Zevksidov sodobnik in tekmec: Plin.
  • androdamās -antis, acc. -anta, m (gr. ἀνδροδάμας = ki kroti može) androdamant,

    1. neke vrste krvavec, hematit: Plin. (XXXVI, 20, 38).

    2. neki dragulj, menda rombični, srebrnkasti grebenovec (markazit): Plin. (XXXVII, 10, 54).
  • Androgeōs (lat. Androgeus Serv.) -eī, m (Ἀνδρόγεως) Androgej,

    1. Minojev in Pazifajin sin, kot zmagovalca pri Panatenejah so ga umorili nasprotniki; zato je Minos naložil Atenam človeško žrtev za Minotavra: V., P., Hyg. — Soobl. Androgeō -ōnis, acc. -ōna, m (Ἀνδρόγεων) Androgeon: Pr. Od tod adj. Androgeōnēus 3 androgeonski, Androgeona (objektni gen.): caedes Cat.

    2. gr. vojskovodja, ki je padel pred Trojo: V.
  • androgynēs, acc. -em, f (gr. ἀνδρογύνης) možača = junaška žena, ženska moškega duha: Val. Max.
  • androgynos (androgynus) -ī, m (gr. ἀνδρόγυνος dvospolnik)

    1. pol mož in pol žena, dvospolnik, androgin: Ci., Lucr., Plin. idr., Sinuessae natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem, quos androgynos vulgus... Graeco sermone appellat L.

    2. skopljenec (ki ga imajo za žensko): Luc. ap. Non.
  • Andromachē -ēs, lat. Andromacha -ae, f (Ἀνδρομάχη) Andromaha, hči Eetiona, tebanskega kralja v Kilikiji, Hektorjeva žena, po razrušitvi Troje sužnja Piru, ki mu je rodila tri sinove, pozneje poročena s soujetnikom Helenom, Hektorjevim bratom: Enn. ap. Varr., V., H., O., Pr. — Naslov Enijeve, po Evripidu obdelane tragedije: Varr., Ci. Apel. Andromache = lepa mlada ženska: Mart.
  • Andromeda -ae, pesn. Andromedē -ēs, acc. tudi -ān (O.), f (Ἀνδρομέδα) Andromeda, hči etiopskega kralja Kefeja in Kasiopeje. Izpostavljeno neki morski pošasti jo je Perzej rešil in se potem z njo poročil: H., O., Pr. idr. Po njej je imenovano ozvezdje severne poloble: Ci., Hyg., Col.
  • andrōn -ōnis, m (gr. ἀνδρών)

    1. pri Grkih = andrōnītis: P. F.; gr. pisano: Vitr.

    2. pri Rimljanih hodnik med dvema stenama ali zidovoma v poslopjih, na dvorih ali vrtovih: Vitr., Plin. iun.
  • Andrōn, gl. Andrō.
  • Andronīcus -ī, m (Ἀνδρόνῑκος) Andronik, gr. moško ime. Posebno znana sta:

    1. (L. ali T.) Livius Andronicus (Lucij ali Tit) Livij Andronik, Tarentčan, v vojni l. 272 ujet, suženj Marka Livija Salinatorja, ki ga je pozneje osvobodil, začetnik rim. umetnega pesništva. Prevedel je Odisejo v saturnijskih verzih in pisal drame po gr. vzorih: Ci., H., Q., Gell.

    2. Andronicus Cyrrhēstēs Andronik Kirest, ki je zgradil še zdaj v Atenah stoječi stolp vetrnik: Vitr.
  • andrōnītis -tidis, acc. -tin, f (gr. ἀνδρωνῖτις) možišče, pri Grkih tisti del hiše, kjer so prebivali možje, zlasti njihova jedilnica: Vitr., Gell.
  • Andrōnius 3 Andronov (Andron je bil zdravnik): medicamentum Cels.
  • Androphagī -ōrum, m (ἀνδροφάγοι) Ljudožerci, afriško pleme: Mel.
  • Andros (Andrus) -ī, f Ander,

    1. (ἡ Ἄνδρος), najsevernejši otok v Kikladih (še zdaj Andros) z istoimenskim mestom, ki je imelo Bakhovo svetišče: Ter., L., O. Od tod adj. Andrius 3 (Ἄνδριος) andrski, z Andra: Ter.; subst. Andria -ae, f Andrijka, Deklica z Andra, naslov Terencijeve komedije: Ter.

    2. otok med Britanijo in Irsko: Plin.
  • androsaces -is, n (gr. ἀνδρόσακες) androsak, neka bot.: Plin.
Število zadetkov: 10000