Franja

Nāsos -ī, f (dor. νᾶσος, at. νῆσος otok) Názos, mestni del Sirakuz: L.

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

Naulochos -ī, f

1. (Ναύλοχοι) Návloh, otok pri Kreti: Plin.

2. (v lat. obl.) Naulochus -ī, f Návloh, trg in sidrišče na severni obali Sicilije med Milami in rtom Pelor, znan po pomorski bitki l. 36, v kateri je Agripa uničil ladjevje Seksta Pompeja: Suet. — Soobl. Naulocha -ōrum, n Návloha (Návlohe): Sil.

3. pristan na zahodni obali Ponta: Plin.

Naumachos -ī, f Návmah, otok pri Kreti: Mel.

Neoclēs -is in (pri N.) -ī, m (Νεοκλῆς) Néokles, gr. moško ime. Znani so:

1. Temistoklov oče: N.

2. Epikurov oče, ki je šel kot „poljelovec“ (agripeta) na otok Samos in tam ustanovil šolo v mestu Samos: Ci.

3. neki slikar: Plin. — Od tod patron. Neoclīdēs -ae, m (Νεοκλείδης) Neoklíd (Neoklêjd), Neoklov sin (= Temistokles): O.

nō, nāre, nāvī (iz *sna-i̯ō; indoev. kor. *snā-, *snau-, *sneu- teči, plavati; prim. snāti, snāyatē kopa se, snā́uti od njega kaplje, gr. νάω, ajol. ναίω, ναύω [iz *σναƑ i̯ω], νέω [iz *σνεƑω], νήχω [iz *σναχω] plavam, νῆσος, νᾶσος „plavajoča stvar“ = otok, Νηρεύς Nerej, morski starec, ναϊάς, jon. νηϊάς Najada, νᾶμα tekočina, izvir, lat. natāre)

1. plavati: Auct. b. Hisp., Plin. iun., Suet., Stat., Sil. idr., qui nare discunt Pl., alter nare cupit Enn., serpere anguiculos, nare anaticulas, evolare merulas, cornibus uti videmus boves Ci., bestiae nantes Ci., nandi peritus, imperitus L., flumen nando traicere L., nare per undas, piger ad nandum, ars nandi O., nando amnem frangere Lucan.; preg.: nabis sine cortice H. plaval boš brez plute = ne boš več potreboval vodstva (nadzora); subst. pt. pr. nantēs -ium, f (ptiči) plovci: greges nantium Col.; (o stvareh) plavati: pinūs dicuntur liquidas Neptuni nasse per undas Cat., in liquida nat tibi linter aqua Tib., nantes scaphae Gell.

2. pesn. metaf. plavati =
a) pluti: cumbā nare V., cumque iuventus per medium classi barbara navit Athon Cat.
b) leteti, letati: hic ubi iam emissum caveis ad sidera caeli nare per aestatem liquidam suspexeris agmen (sc. apium) V.
c) teči: purpureaque procul nantes a luce refulgent Cat.
d) (o očeh pijanih ljudi) biti (videti) osteklenel, stekleneti, megliti se: nant oculi Lucr.

Oenōnē -ēs, f (Οἰνώνη) Ojnóna

1. frigijska nimfa, hči rečnega boga Kebrena, ljubica Parisa, ki jo je nazadnje zapustil: O., Suet.

2. drugo ime za otok Ajgina: Plin.

Oenūsa -ae, f Ojnúza, majhen otok zraven Hiosa: Plin., Mel.

Oglasa -ae, f Óglasa, otok blizu Korzike (zdaj Monte Christo): Plin., M.

Ōgygia -ae, f Ogígija

1. ena od sedmih hčera Amfiona in Niobe: Hyg.; po njej imenovana vrata v Tebah: Hyg.

2. otok blizu Italije, na katerem je menda živela Kalipso: Plin.

Ōgyris -idis, f (Ὄγυρις -ιδος) Ogírida, otok v Eritrejskem morju: Mel., Plin.

omnis -e (etim. nedognana beseda)

1. ves: o. fortuna Ci., o. cetera praeda L.; večinoma pl.: ea apud omnes gentes fiunt Ci., omnibus aedificiis pepercit Ci., cetera omnia Ca., alia omnia Ci. ali omnia alia Plin. iun., alii omnes S., L., reliqui magistratūs omnes L.; subst.: omnes Ci. vsi (ljudje), constat inter omnes N. splošno je znano, omnium libertas N., omnium opinio Ci. splošno; s partitivnim gen.: Macedonum omnibus L.; zelo pogosto v partitivnem gen.: omnium potentissimus N. ali miserrimus Ci.; neutr. omne: Ter., Lucr., Pr., poscet omne, quod exaravero Ci., tu pulses omne, quod obstet (po nekaterih izdajah obstat) H.; omnia vse: Ter., O., omnia facere Ci. vse storiti, vse poskusiti, per omnia ducere V. povsod izvajati, omnia malle quam bellum L., cum Patrone Epicurio mihi omnia sunt Ci. ep. s Patronom Epikurijem se prav dobro razumem, alia omnia sibi cum collega ratus S. meneč, da mora opravljati vse druge stvari (posle) skupaj s stanovskim kolegom, in eo sunt omnia Ci. na tem stoji vse, od tega je odvisno vse, tutus et ad omnia (v vsakem oziru) opportunus locus L., ante omnia L. predvsem, posebej, zlasti, per omnia L., Q., Vell. v vsem, eadem omnia Pl., Ter., Plin. iun. vse isto, prav isto, alia omnia Plin. iun. zgolj drugo (kaj drugega), nasprotno; od tod: in alia omnia ire ali discedere Ci. ali transire H. nasprotno trditi, drugega (nasprotnega) mnenja biti; omnia esse (o osebah) biti vse, vse veljati, biti desna roka: hic enim omnia erat Varr., Demetrius iis unus omnia est L.; poseb. acc. adv. (= gr. πάντα) = per omnia v vsem: Sen. ph., Aur., omnia Mercurio similis V.

2. vsak(do), sleherni, vsakteri: Lucan., Stat., Val. Fl., militat omnis amans O., omni die Gell., omnibus mensibus Ci. vsak mesec, omnibus annis Plin., Plin. iun., omni tempore C. vsak čas, zmeraj, vedno, vsekdar, triremes omnes C. same (zgolj) troveslače, omnes (zgolj) secundos proventus rerum exspectare C., o. ordo Ci. sam, omne eiusmodi negotium Ci., omnis pax bello utilior Ci., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti, omnis fraus et perfidia Ci.; pogosto = vsakokrat, vsakikrat, vsakič, vselej: omnis veretur amor Pr., quaedam gallinae omnia gemina ova pariunt Plin. vsakokrat dve jajci.

3. vsak(ršen), vsakovrsten, najrazličnejši: olus o. H., omnibus precibus petere C., omnibus tormentis necari C. z vsakovrstnimi mučili, kar si jih je moč izmisliti, omnibus rebus C. kakor koli, na vse možne načine, v vsakem oziru, omnes flosculos carpam Ci., omnibus superstitionibus obnoxius L.

4. ves, vesoljen, cel(oten); večinoma sg.: o. insula ali Gallia omnis C. ves otok, celotna Galija = v svoji celotnosti, iuventus V., commeatus, pecunia N., Ci., haec omnis oratio mea est Ci., terras omni dicione tenere V. v neomejeni oblasti, socios litore ab omni advocat V., non omnis moriar H., incantusque sui ruit omnia Stat.

Opomba:

1. omnis pomeni celoto kot vsoto delov, totus (quotus est) kot enoten pojem.

2. n. pl. je v 6. stopici heksametra tudi dvozložen: V., Lucr.

Panchāia -ae f (Παγχαΐα) Panhája, mitični otok ob Srečni Arabiji v Rdečem morju, sloveč po dragih kamnih, kadilu, dišavah idr.: V., Tib., Plin. — Od tod adj.

1. Panchaeus 3 ali Panchāius 3 (Παγχαῖος) panhájski: Lucr., V. (Cul.), Tib., Cl., tellus, rura O.; od tod subst. Panchaei -ōrum, m Panhájci, preb. Panháje: Mel.

2. Panchāicus 3 panhájski: resinulae Arn. kadilo.

Patalēnē -es, f (Παταλήνη): Mel. in Patalē -ēs, f: Plin. in Patala: Plin. Pataléna, Pátala, otok ob izlivu Inda z istoimen(sk)im mestom. Od tod Patalītānus 3 patalénski, pátalski: portus M. (?).

Paxos -ī, m (Παξός) Páksos, otok 13 km južno od Korkire (Krfa), skupaj z otokom Propaksos (= οἱ Παξοί): Plin.

Peloponnēsus -ī, f (Πελοπόννησος „Pelop(s)ov otok“) Peloponéz, južni grški polotok: Ci., L., Cu., Plin.; v gr. obl. Peloponnēsos: Varr., Mel. — Od tod adj.

1. Peloponnēsiacus 3 (Πελοποννησιακός) peloponéški, peloponézijski: mel, bellum Ci., Sen. ph., gentes litus Mel.; subst. pl. Peloponnēsiacī -ōrum, m Peloponežáni, Peloponézijci: Mel.

2. Peloponnēsius 3 (Πελοποννήσιος) peloponéški, peloponézijski: bellum N., civitates Ci., tempora Q. časi peloponeške vojne; subst. pl. Peloponnēsiī -ōrum, m Peloponežáni, Peloponézijci: Varr., Cu., Iust., Vell.

3. Peloponnēnsis -e peloponéški, peloponézijski; od tod subst. pl. Peloponnēnsēs -ium, m Peloponežáni, Peloponézijci: Cu., Iust.

Perimēle -es, f (Περιμήλη) Periméla, nimfa, Hipodamantova hči, ki je bila spremenjena v otok z istim imenom: O.

Perirrheūsa -ae, f Perireúza, otok v Egejskem morju ob obali Male Azije: Plin.

per-lābor -lābī -lāpsus sum (per in lābī)

1. (z)drseti, (z)drsniti, (z)drčati, (z)leteti preko česa, švigniti (švigati) čez kaj: rotis summas levibus perlabitur undas V., aequora Sil.

2. neopažen, naskrivaj naglo kam prodreti (prodirati), dospe(va)ti, pri(haja)ti, smukniti (smukati), zmuzniti se: et apud Graecos indeque perlapsus ad nos et usque ad Oceanum Hercules Ci., Satricanos haud minus terrebant in aedem Iovis foribus ipsis duo perlapsi angues L., ad nos vix tenuis famae perlabitur aura V., in insulam nando p. T. z lahkoto (brez težav) priplavati na otok, per acies (oculorum) Lucr.

Opomba: Inf. pr. perlābier: Lucr.

Pharmacūssa -ae, f (Φαρμακοῦσσα) Farmakúsa, otok ob obrežju Karije, 10 km pred Miletom (danes Fermāco): Plin., Suet.