Franja

Acylla -ae, f (Ἀχόλλα Ἄχυλα) Akila, kartažansko mesto v Bizakiju: L. — Soobl. Acilla -ae, f: Auct. b. Afr.; Acholla -ae, f Ahola: Iust., tudi Achilla -ae, f Ahila. — Od tod adj. Acillitānus 3 akilski; subst. Acillitāni (Achillitāni) -ōrum, m Akilci, Ahilci, preb. Akile (Ahile): Auct. b. Afr., Achollitānus 3 aholski: oppidum Plin.

Admagetobriga -ae, f Admagetobriga, kelt. mesto v Galiji, blizu katerega je l. 61 Ariovist premagal Galce: C. — Soobl. Magetobriga -ae, f Magetobriga: C.

Adrāstus -ī, m (Ἄδραστος) Adrast,

1. argoški kralj, Argejin in Deipilejin oče in po njih tast Polinejka in Tideja. Zahvaljujoč hitrosti svojega konja Ariona je edini izmed „sedmerice pred Tebami“ odnesel celo glavo; pozneje je z epigoni odšel nad Tebe, mesto sicer razrušil, a izgubil sina Egialeja in se zato do smrti žalostil; O., Stat., Hyg., Adrastus pallens V.; od tod Adrāstēus 3 (Ἀδράστειος) Adrastov: Stat., Amm.; Adrāstis -idis, acc. -ida, f Adrastida, hči, Adrastova potomka: Stat.

2. sloviti matematik, Kizičan: Varr. ap. Aug.

Adrūmētum (Hadrūmētum) -ī, n (Ἁδρούμητος) Adrumet, Hadrumet, primorsko mesto v severni Afriki južno od Kartagine, ki so ga ustanovili Feničani (Hammamet): C., N., S., Mel., Plin. — Soobl. Hadrūmētus -ī, f: M. — Od tod adj. Adrūmētīnus (Hadrūmētīnus) 3 (h)adrumetski: Vulg.; subst. Adrūmētīnī -ōrum, m Adrumetčani, preb. Adrumeta: Auct. b. Afr.

Aebura -ae, f Ebura, mesto v tarakonski Hispaniji: L.

Aeculānum -ī, n Ekulan, hirpinsko mesto v Samniju: Ci. ep. od tod preb. Aeculānī -ōrum, m Ekulanci: Plin.

aedīlis -is, abl. klas. -e, poklas. tudi -ī, m (aedēs; aedīlis torej = „svetiščni nadzornik“) edil. Sprva so l. 493 obenem z ljudskim tribunstvom ustanovili službo dveh plebejskih edilov (aedīlīes plebēī), ki sta v Cererinem svetišču hranila plebejski arhiv. Plebejski edili so morali skrbeti za javni red in za plebejske igre. Zaradi zunanjega bleska so se za edilstvo potegovali tudi patriciji; od l. 366 sta se volila tudi dva patricijska edila, imenovana aedīlēs curūlēs, ker so jima pripadali sella curulis, toga praetexta in ius imaginum. Patricijski edili so prirejali velike igre (ludi Romani, Megalenses) in nadzorovali patricijska svetišča. Tem štirim uradnikom (ki se niso šteli med višje oblastnike in zato niso imeli liktorjav) so bili skupni tile posli: oskrbovanje javnih poslopij, redarstvo, trgovina in skrb za moralnost: Varr., Ci., L., T. Cezar je l. 44 imenoval še dva plebejska edila (aedlīles cereāles), ki sta morala mesto oskrbovati z živili (cura annonae) in prirejati igre na čast boginji Cereri (Cerealia): Suet., Dig. V municipijih in naselbinah so poslovali aediles duumviri, triumviri itd.; ti so bili v nekaterih mestih edina najvišja oblast, večinoma pa vrsta nižjih uradnikov, ki so imeli, kakor v Rimu, na skrbi stavbno in tržno redarstvo, prirejanje iger in izvajanje sodne oblasti: Ci., Iuv.

Aeduī (Haeduī) -ōrum, m Hedučani, mogočno kelt. ljudstvo med Ararom in Ligerom, zavezniki Rimljanov že pred prihodom J. Cezarja, ki jim je vrnil prejšnjo veljavo in jim po vstaji prizanesel; njihovo glavno mesto je bilo Bibracte: Ci. ep., C., L. idr. Sg. Aeduus (Haeduus) -ī, m Hedučan: Diviciacus Aeduus C. Kot adj. Aeduus (Haeduus) 3 hedučanski: civitas Aedua C. — Soobl. Aeduēs (pl.): Aus.

Aefula -ae, f: L., H., ali Aefulum -ī, n: Vell. Efula, Eful, visoko v Ekvovskem pogorju (v Laciju) severno od Preneste ležeče mesto. Od tod adj. Aefulānus (Aefolānus) 3 efulski (efolski): arx L.; subst. Aefulānī -ōrum, m Efulci, preb. Efule: Plin.

Aegae (Αἰγαί), Aegaeae, Aegēae ali Aegīae, -ārum, f (Αἰγειαί) Ajge, Ajgaje, Ajgije, mesto

1. v mak. pokrajini Ematiji, pokopališče mak. kraljev: N. in Plin. (z obl. Aegīae), Iust. (z obl. Aegēae).

2. v Eolidi blizu Kime: Plin. (z obl. Aegaeae).

3. v Kilikiji: Lucan, (z obl. Aegae), Plin. (z obl. Aegaeae), T. (z obl. Aegēae). — Od tod Aegēātēs -ae, m (Αἰγειάτης) Ajgejan, iz mak. Ajgaj: Vell.; v pl. = iz eolidskih Ajgaj: T., Aegēādēs -ae, m (Αἰγειάδης) Ajgejan = iz mak. Ajgaj: Iust.

Aegion (Mel., Plin.) ali Aegium (Lucr., L.) (z gen. Aegī), -iī, n (Αἴγιον) Ajgion, ahajsko mesto vzhodno od Pater (Πάτραι, Patrae). Od tod adj. Aegius 3 ajgijski: vitis Plin.; Aegiēnsis -e ajgijski: civitas T.; subst. Aegiēnsēs -ium, m Ajgijci, preb. Ajgiona: L., T.

Aegīsos -ī, f (Αἴγισσος) Ajgis, mogočno mesto v Spodnji Meziji ob bregovih reke Donave (Izače): O.

Aegos flumen (Αἰγὸς ποταμός) Kozja reka (Galata), reka in mesto na Traškem Hersonezu; tam so bili Atenci poraženi od Lisandra l. 405: N., Mel. (ki piše flumen Aegos).

Aenēa -ae, f (Αἴνεια) Ajnea, Eneja, mesto na Halkidiki južno od Soluna, po lokalnem mitu ga je ustanovil Enej: L. Od tod preb. Aeneātēs -um, m (Αἰνεᾶται) Ajnejci, Enejci: L.

Aenus (Aenos) -ī

1. fem. = (Αἶνος) En, mesto v Trakiji ob izlivu reke Hebra (današnje Marice): Ci. idr. Od tod preb. Aeniī -ōrum, m (Αἴνιοι) Enci: L.

2. masc. = reka En (zdaj Inn): ad occupandam ripam Aeni fluminis T.

Aepy, n (τὸ Αἴπυ, εος) Ajpi, mesto v Elidi: Stat.

Aesernia -ae, f Ezernija, mesto ob zgornjem Volturnu (Sergna ali Isernia): Pompeius in Ci. ep. ad Atticum, L. epit., Vell., Sil. — Od tod adj. Aesernīnus 3 ezernijski: ager, turma L.; Aesernīnus Ezernijski kot vzdevek M. Klavdija Marcela, ki je bil l. 90 ujet v Ezerniji: Ci., L. epit.; od tod: heredes Aesernini T. ljudje iz rodbine Ezernijskega; subst. Aesernīnī -ōrum, m Ezernijci, preb. Ezernije: L., Plin. Kot nom. propr. Aesernīnus -ī, m Ezernin, ime slavnega gladiatorja iz Samnija: Luc. ap. Non.; od tod preg.: cum Aesernino Samnite Pacideianus comparatus viderer Ci. ep. bilo bi, kakor bi se hotel Pacidejan meriti z Ezerninom ... (nižji z mogočnejšim).

Aestraeum -ī, n Estrej, mak. mesto: L. Od tod preb. Aestraeēnsēs -ium, m Estrejci: Plin.

Aetna -ae, f, redko Aetnē -ēs, f (Αἴτνη) Etna,

1. vulkanska gora na Siciliji, ki jo je baje vrgel Jupiter na Giganta Enkelada (ali Tifeja, Tifona): Ci., H., O. idr.; od tod preg.: onus Aetnā gravius Ci.; imeli so jo za Vulkanovo delavnico: Ci., V.; pl. apel. = vulkanske gore: Aetnae omnes Luc. ap. Gell. — Od tod adj. Aetnaeus 3 (Αἰτναῖος) na Etni, etenski: ignes Ci., fratres (= Cyclopes) V., pastor (= Polyphemus) O., deus (= Vulcanus) Val. Fl.; met. sicilski: tellus (= Sicilia) O., triumphi Sil.; pren.: Aetnaei ignes V. silni ogenj, silni plameni (Himerini); pl. subst. Aetnaeī -ōrum, m etenski podgorci: Iust.

2. mesto na vznožju te gore (prej Innesa, zdaj S. Maria di Licodia ali Nicolosi): Ci. Od tod adj. Aetnēnsis -e iz Etne, etenski: ager Ci.; pl. subst. Aetnēnsēs -ium, m Etnjani, preb. mesta Etne: Ci., Plin.

3. neka sicilska Nimfa: Serv.

Aetōlus 3 (Αἰτωλός) etolski: cives Pl., legati L., arma, cuspis V. Etolca Diomeda, urbs ali Arpi V. (ker je to apuljsko mesto baje ustanovil Etolec Diomed), od tod Aet. campi Sil. etolske, apuljske poljane (pri Kanah); plagae H. etolske lovske mreže („kalidonski lov“; Meleager je bil namreč po rodu iz Kalidona, glav. etolskega mesta). — Od tod subst. Aetōlī -ōrum in pesn. -ûm, m (Αἰτωλοί) Etolci, preb. pokrajine Etolije, imenovani po svojem praočetu Etolu (Aetōlus), Marsovem (ali Endimionovem) sinu, ki je s tolpo Epejcev (eolskega in pelazgovskega rodu) pobegnil iz Elide: Pl., V., L. idr. Aetōlis -idis, f (Αἰτωλίς) Etolka: Deianira O. (hči etolskega kralja Ojneja [Oeneus]). Od tod adj.

1. Aetōlius 3 (Αἰτώλιος) etolski: heros (= Diomedes) O.; subst. Aetōlia -ae, f (sc. terra; Αἰτωλία, sc. γῆ) Etolija, pokrajina v srednji Grčiji od Aheloja do Amfise: Ci., O. idr.

2. Aetōilcus 3 (Αἰτωλικός) etolski: Pl., Plin., bellum L.