Franja

Polynīcēs -is, m (Πολυνείκης) Polinêjk (Poliník), Ojdipov sin, brat Antigone, Ismene in Eteokla, s katerim se je spustil v dvoboj za tebansko kraljestvo in skupaj z njim padel: Hyg., Stat., Plin.

Proclēs -is in -ī, m (Προκλῆς) Prókles, sin Aristodema, brat Evristena, kralj v Sparti, praded kraljevega rodu Prokleidov (Προκλεῖδαι): Ci., N.

Proculēius -ēī, m Prokulêj. Najbolj znan je C. Terentius Proculeius Gaj Terencij Prokulej, brat Terencije, Mecenatove soproge, rimski vitez, Avgustov prijatelj; ko sta njegova brata v državljanskih vojnah izgubila vse imetje, je z njima delil svojo dediščino: H.

Proetus -ī, m (Προῖτος) Prójt, kralj v Tirinsu (Tirintu), Akrizijev brat, ki ga je Perzej spremenil v kamen: O. Od tod Proetis -idis, f Prójtida (Projtída) = Prójtova hči, pl. Proetides Prójtide (Projtíde) = Prójtove hčere, ki so si v svoji blaznosti (z njo jih je kaznovala Junona zaradi nihove ošabnosti) domišljale, da so krave: V., O., Plin.

Promēthe͡us (tudi Promēthĕŭs) -ei in -eos, acc. -ea in -eum, voc. -e͡u, m (Προμηϑεύς) Prometêj, Japetov sin, Epimetejev brat, Devkalionov oče. Mitološko izročilo o njem pravi, da je delal ljudi iz gline; in ko je Zevs ljudi prikrajšal za ogenj, je v nebesih ali s Hefajstovega ognjišča ukradel iskro ognja in jo prinesel ljudem v steblu janeža, hkrati pa jih je učil raznih veščin in spretnosti, s katerimi so si izboljšali svoj primitivni način življenja. Menda naj bi vedel tudi za skrivnost o poroki Tetide; te pa ni hotel izdati Zevsu, ki se je hotel z njo poročiti. Kot kazen za vse to ga je dal Zevs prikleniti na skalo na Kavkazu, kjer mu je orel vsak dan izkljuval jetra, ta pa so mu vsako noč ponovno zrasla. Mitološko izročilo pravi, da je Prometeja rešil Herkul (Herakles), ki je tudi ustrelil orla: Ci., V., H. idr. — Od tod adj. Promēthēus 3 (Προμήϑειος) Prometêjev: iuga (= Kavkaz) Pr., creta Col. poet., scopuli Sen. tr., rupes Mart. Patron. Promēthiadēs ali (po drugih) Promēthīdēs -ae, m Prometiád, Prometíd = Prometejev sin Devkalion: O.

Pygmaliōn -ōnis, m (Πυγμαλίων) Pigmálion

1. kralj na Cipru, Agenorjev vnuk. Zaljubil se je v kip ženske, ki ga je Venera na njegove prošnje oživila: O.

2. kralj v Tiru, Didonin brat, ki je ubil njenega soproga Siheja: V., Iust. Od tod adj. Pygmaliōnēus 3 pigmálionski, pigmalionéjski, pesn. = tírski, feníški, feničánski, kartažánski, kartáginski: terra Sil.

Remus¹ -ī, m Rém, Romulov brat: L., Ci., H., V. idr., Remi nepotes Cat. Rimljani.

Rhadamanthus (Rhadamanthos) -ī, acc.-on, m (gr. le Ῥαδάμανϑυς) Radamántis, Zevsov (Jupitrov) sin, Minosov (Minojev) brat, ki je zaradi svoje pravičnosti po smrti postal eden od sodnikov v podzemlju: Ci., O., V., Cl.

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.

Salmōne͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Σαλμωνεύς) Salmonêj, sin Ajola, Sizifov brat, kralj v Elidi, od Zevsa ubit s strelo, ker se je enačil z njim s tem, da je posnemal njegov blisk in grom ter si dajal opravljati žrtvene daritve: V., HYG. Od tod patron. Salmōnis -idis, acc. -ida, f (Σαλμωνίς) Salmónida, Salmonejeva hči Tiro (Tȳrō), z Neptunom mati Neleja in Peleja: O., PR., HYG.

sēd-itiō -ōnis, f (sēd¹ I. in itiō: īre) „razhod“, „razhajanje“, od tod

1. razpor, spor, razprtija, neskladje, nesoglasje, prepir, nesloga, svaja, zdraha ipd.: PL., TER., SUET. idr., domestica L. domači, brat(ov)ski razpor (naspr. fraterna concordia), crescitque favore turbida seditio (sc. deorum) O., nostrisque ductum seditionibus bellum resedit H.

2. occ.
a) (politični) spor, razpor, razdor, politično nesoglasje, strankarski razdor, spremembe v stranki, strankarski premet: ea dissensio civium, quod seorsum eunt alii ad alios, seditio dicitur CI., facultas ... seditionis ac discordiae concitandae CI., multae etiam e re publica seditiones sunt factae CI., seditio inter belli pacisque auctores orta in Sabinis L., duobus tribunis plebis per seditionem creatis CI., seditionibus tribuniciis atrociter res publica agitabatur S.
b) upor, upiranje, vstaja, metež, odpor, punt, rebeljon, revolt(a) (poseb. v vojski): Q., VELL., FL., IUST. idr., seditionem facere C., seditionem conflare CI., seditionem concire L., seditionem coeptare, efferre, componere (gl. pod compōnō) T., seditionem civilem componere SUET., veluti magno in populo cum saepe coorta est seditio V., seditione, dolis, scelere ... Iliaeos intra muros peccatur et extra H., ne qua ex eo negotio seditio oriretur S., ne qua seditio aut bellum oriretur S., ea contentio cum prope seditionem veniret L., iam prope seditionem res erat CU., seditiones urbanae AUCT. B. ALX., Aetoli erant in seditionibus L., atrox seditio militum L., seditio militiaris L., magnam seditionem in castris inter milites esse factam CI., ne qua in castris ... vulgi seditio oreretur C.; pooseb. kot spremljevalka boginje Fame (Govorice): Seditio repens O.; meton. uporniki, vstajniki, puntarji, rebeli, rebelanti: stupente ita seditione L.

3. metaf. (o neosebnih subj.) burnost, razburjenost, razdraženost, nemir, vznemirjenost, razvnetost: iracundiam dissidentem a ratione seditionem quandam animi ducebat CI., intestina corporis seditio L., seditio tori STAT., maris STAT. vzburkanost; šalj.: seditionem facit lien, occupat praecordia PL.

Segimērus -ī, m Segimér, knez Heruskov, Arminijev oče, Segestov brat: T. – Soobl. Sigimērus -ī, m Sigimér: VELL.

Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:

1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.

2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.

3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.

Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif

1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).

2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H.

Smerdis -is, acc. -dim, m (Σμέρδις) Smêrdis, Kambizov brat: Iust.

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

somnus -ī, m (iz *su̯epnos ali *su̯opnos, indoev. baza *su̯ep- spati; prim. skr. svápnaḥ spanec, sen, sanje = gr. ὕπνος [< *supnos] spanje, sen, skr. suptáḥ tisti, ki je zaspal, zaspavši, lat. somnium, insomnis, insomnium, sopor, sopire, sl. sen, sanja (sanje), sl. spati, lit. sãpnas sen, sanja, let. sapns, sapnis sanje)

1. sen = spanje, spanec: Pl., Ter., S., Cels., Cat., Sen. ph., Plin. iun. idr., dulcis V., Ap., facilis H., O. voljni (lahkotni) spanec (od tod pren.: somno mollior herba V.), lenis H., Sen. tr., levis H., gravis Sen. tr., trdo, altus H., trdno, altus et gravis Cu., altior Cu., altissimus L., pinguis O., Lucan. mirno, Endymionis Ci. = večno spanje, plebis H. zdravo spanje revežev (ki ga ne moti s slaščicami preobložen želodec), obenem tudi preprosta in zmerna hrana revežev, somni imago O. podoba v sanjah, sanja (sanje), somni expers Amm. brez spanja, nespečen, nespeč, somnum capere non posse Ci. ne moči (za)spati, somnum videre Ci. spati, somnum tenere Ci. ubraniti se spanja, somnum petere O., Q. iskati spanec = spat iti, dare se somno Ci. iti leč, uleči se spat, iti spat, zaspati, proficisci ad somnum Ci. ali in somnum ire Plin. iti spat, labi in somnum Petr. zaspati, somnos ducere spati: V.; tudi = sen (spanje, spanec) privesti, pripeljati, prinašati = uspavati: virgā (sc. Mercurius) somnos ducit O., pocula Lethaeos ducentia somnos H., somnum alicui afferre Ci. ep. (o pismu), somnum facere H., Plin. ali conciliare, concitare, gignere, parĕre Plin. (o uspavalih), somnus aliquem complectitur Ci. ali arripit Iust., adimere alicui somnum Ci. ali somnos H., aliquem somno privare Ci., homines somno altissimo premere L., somno graviore premi Plin., somno oppressus C. ali vinctus somno L. ali somno vincta O. trdno speč(a), oppressus inexcitabili somno Sen. ph. nevzdramno trdno speči, somno fessa Tib., alto et gravi somno sopitum esse Cu., somno consopiri sempiterno Ci., somnum coepi mentiri Petr. delal sem se, kakor da bi spal, somnum rumpere Sil. ali abrumpere V., Lucan., interruptum somnum recuperare non posse Suet. ne moči zopet zaspati, somno L. ali per somnum Ci., L., V., Iust., per somnos Plin. ali in somno Acc. ap. Ci., in somnis Enn., Pl., Ci., V. v snu, v sanjah, per dispositos, quos supra somnum habebat Cu. po ljudeh, ki jih je bil postavil za čuvarje svojega nočnega miru, sollicitus inter somnos quoque expavesco Sen. rh.; evfem. = smrtno spanje, smrt: ne somnus tibi longus detur H., ferreus V., frigidus Val. Fl., niger Sil., componit lumina somno Sil.; pooseb. Somnus -i, m Spanec, Sen, bog spanja, sin Ereba in boginje Noči ali (po Sen. tr.) boginje Astraje, brat dvojček boginje Smrti: Tib., Hyg. idr., levis aetheriis delapsus Somnus ab astris V., sunt geminae Somni portae V., placidissime Somne deorum O.

2. metaf.
a) zaspanost, dremotnost, dremavost, dremavica: Cels.; pren. nedelavnost, nedejavnost, lenoba, lenobnost: Plin. idr., corde relinquite somnum Enn., se somno … et delectationi natos arbitrantur Ci., Lentuli somnus et Cethegi temeritas Ci., mortales dedit ventri atque somno S., dediti somno ciboque T., somno et luxu pudendus incesserat T., somno indulsit T., in somnum a vigiliis conversa civitas Vell.
b) morska tišina, morski mir, pôkoj, spokòj: pigro torpebant aequora somno Stat., inbelli recubant ubi litora somno Stat.

3. meton.
a) čas spanja = noč: libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., miscuerat lucem somno Sil.
b) sen = sanja, sanje: exterrita somno Enn. ap. Ci., promissa somni evolvit Sil., „nisi somnus est“, inquit, „en Persae“ Amm.

Stēsagorās -ae, m (Στησαγόρας) Stezágora(s), Kimodov sin, Miltiadov brat: N.

Sȳchaeus -ī, m Sihêj, Didonin soprog, ki ga je umoril njen brat Pigmalion: O., abolere Sychaeum V. spomin na Siheja. Kot adj. Sychaeus 3 Sihêjev: fides cineri promissa Sychaeo V.