Franja

lībrīlis -e (lībra)

1. k tehtanju sodeč; od tod subst. lībrīle -is, n
a) tehtnica: Gell.
b) prečka ali grédeljnica pri tehtnici: P. F.

2. funten, (en) funt težek: fundae libriles C. prače za metanje funt težkih kamnov, tunica auro elavata … librilis Vop.; subst. lībrīlia -ium, n (sc. saxa) funt težki (funtni) kamni: P. F. (po novejših izdajah lībrilla).

liēn -ēnis, m: Pl., Plin. ali lienis -is, m: Cels., pl. lienes: Ca., Plin. idr., stlat. obl. za splēn (prim. skr. plīhán = gr. σπλήν (iz *σπληγχ), od koder izpos. v lat. splēn = (starejše) sl. slezena, gr. σπλάγχνα drobovje) vranica, slezena; šalj. = fiscus: Traianus ap. Aur.

linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.

mānālis¹ -e (mānāre) tekoč, vodonosen, dež(ev)jenosen: fons Fest., manalem fontem dici pro eo, quod aqua ex eo semper manet P. F., manalem vocabant lapidem etiam petram quandam, quae erat extra portam Capenam iuxta aedem Martis, quam cum propter nimiam siccitatem in urbem protraherent, insequebatur pluvia statim P. F., manalis lapis, qui tunc movetur, cum pluviae exoptantur Non. (v avgurskem jeziku) kamen, ki je priklical dež, če so ga ob suši premaknili z mesta; subst. mānāle -is, n polivalnik, zalivalka: Non.

manipulāris in (pesn. sinkop.) maniplāris ali manuplāris -e (manipulus) maníp(e)lski: miles Plin. navaden vojak, prostak, iudex Ci. iz manipla (izmed navadnih vojakov, prostakov) izvoljen, imperator Plin. ki je služil od najnižje stopnje (od prostaka); subst. manipulāris -is, m

1. eden iz manípla, navaden vojak, (vojak) prostak (naspr. častnik istega manipla ali iste kohorte): unus m. Ci. ep., Rufus diu manipularis, dein centurio, mox castris praefectus T., non placet, quem … manipularīs mussitant Pl.

2. maníp(e)lski (so)tovariš: tres suos nactus manipulares C., manuplarīs mei Pl.

manuālis -e (manus) ročen, z roko prijet, roko (pest) polneč: pecten Plin., fasciculus Plin., libellus Serv., scopae Plin. nekaj pesti protja, lapides Sis. ap. Non. ali saxa T. (= gr. χερμάδια) ki jih je mogoče zagnati (lučati) z roko, vehiculum (= gr. χειραμάψιον) Cael. samotežen voz, aqua Tert. za umivanje rok, digiti Cass. na roki (naspr. na nogi), mola Hier., Aus. žrmlje. — Od tod subst. manuāle -is, n tok za knjige: Mart.

mapālia -ium, n (punska beseda)

1. koče, kolibe, lesenjače, barake afriških nomadov (kočevnikov, kočevalcev), nomadsko šotorišče: Ca. ap. Fest., S., L., V., T., Mart., Sil. Sg. mapāle -is, n: Aus. (ki meri māpāle); kolekt. kolibje: coit e sparso concita mapali agrestum manus Val. Fl.

2. metaf. (pl.)
a) kot psovka zanikrneži, malopridneži: Petr.
b) nekoristne stvari, norčije, burke: mera mapalia fecistis Sen. ph.

māvors² (māfors) -ortis, m: Isid. in māforte -is, n: Serv., Hier. kratek plašč, ki je pokrival vrat in pleča.

Megalopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f: L. ali Megalē-polis -is, f: Plin., acc. Megalen polin: L. (Μεγαλόπολις ali Μεγάλη πόλις) Megalópolis, Megalépolis (Megalópola, Megalépola), mesto v Arkadiji; l. 368/367 ga je ustanovil Epaminondas, porušil pa špartanski kralj Kleomen l. 222. — Od tod subst. Megalopolītae -ārum, m Megalopolíti, megalopolski preb.: L.; adj. Megalopolītānus 3 megalopolitánski, megalópolski, iz Megalópolisa (Megalópole): filia Alexandri cuiusdam Megalopolitani L.; subst. pl. Megalopolītānī -ōrum, m Megalopolitáni: L., Plin., Cu.

Megara² -ōrum, n (τὰ Μέγαρα) Mégare (Mégara) in Megara -ae, f Mégara

1. mesto zahodno od Aten, glavno mesto pokrajine Megaride (Megaris), Evklidov rojstni kraj (zdaj Magara): O., Sen. ph., Col., Iust., Gell., L. (z obl. Megara -ōrum), Ci. (z obl. Megara -ae); gr. acc. Megaran: Mart. — Star. soobl. Megarēs, abl. Megaribus: Pl. — Od tod adj.
a) Megarēius 3 mégarski: arva Stat.
b) Megarēnsis -e mégarski, iz Mégare: homines Gell., Nicias Plin.; subst. Megarēnsis -is, m Mégarec: Plin., večinoma pl. Megarēnsēs -ium, m Mégarci, megarski preb.: Plin., Mel., Iust.
c) Megaricus 3 (Μεγαρικός) mégarski: signa Ci. kipi iz megarskega marmorja; subst. Megaricī -ōrum, m megáriki, mégarski filozofi, (megarska filozofska šola = privrženci Evklida iz Megare: Ci.; subst. α) Megare͡us -eī in -eos, m (Μεγαρεύς) Mégarec, iz Mégare: Euclides Megareus Ci. β) Megariī -ōrum, m Megárijci, Mégarci: Q.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, severno od Sirakuz, bolj znano pod starejšim imenom Hybla: L., Sil. — Od tod adj.
a) Megarus 3 mégarski, pri Mégari: sinus V.
b) Megarēus 3 (Μεγάρειος) mégarski; subst. pl. n. Megarēa -ōrum, m mégarske poljane: O.

memoriālis -e (memoria) spominski: libellus: Suet. spominski zapis, spomenica. — Subst.

1. memorialis -is, m
a) cesarski zgodovinopisec (= a memoria): Cod. I.
b) pl. memoriāles (sc. libri) znamenitosti = knjige o spomina vrednih rečeh, knjige o znamenitostih; kot naslov spisa: Gell.

2. memoriāle -is, n
a) spominsko znamenje, spomin(č)ek, spomenik: Vulg., Arn.; pl. memorālia -ium, n spominski zapiski, spomenice, spomini (naslov spisa pravnika Masurija Sabina): Paul. (Dig.), Gell., Macr.
b) spominska slovesnost: Vulg.
c) spomin: Vulg.

mephītis (mefītis) -is, acc. -tim, f škodljiva izpara (izhlapina, izparina) zemlje, dušljiv hlap, dušljiv smrad: sulphureae mephites Pers., saevam exhalat opaca mephitim V. — Kot nom. propr. Mephītis -is, f Mefítis, boginja, ki odvrača in preganja škodljive izparine: Varr., T., Plin., Serv., Fest.

missilis -e (mittere) kar se da metati ali lučati, metalen, lučalen, tudi strelen: lapis, saxum L. kamen za metalnico, lučalnico (= fračo, pračo), aculei Plin. (s katerimi ježevec tako rekoč strelja), ferrum uni missile Stat. ki jo zaluča (vrže, zadega) samo on, telum ali ferrum m. V. metalo, lučalo, izstrelek, tudi puščica, strelica, kopje, sulica, enako subst. missile -is, n: Lucan., Veg., nav. pl. missilia -ium, n: V., L.; res missiles ali subst. missilia -ium, n metana darila, darila, ki jih cesar meče med ljudstvo (suho sadje, pogače ipd., tudi tablice, na katerih je bilo napisano, koliko žita, denarja ali česa drugega naj dobijo tisti, ki jih ujamejo): Suet.; metaf.: missilia Fortunae Sen. ph.

Moenus¹ -ī, m Mójnus, reka v Germaniji, zdaj Majna (Main): T., Plin., Amm. — Soobl. Moenis -is, m Mójnis: Mel.

molāris -e (mola) mlinski: lapis Plin., Q., Veg., Vulg., Isid., Prud.; subst. molāris -is, abl. -ī, m (sc. lapis) mlinski kamen: Plin.

2. metaf. velik kakor mlinski kamen: saxa Sen. ph.; subst. molāris -is, m (sc. lapis) skala, skalina: T., dextra molarem sustulit O., ramis vastisque molaribus instat V.

3. mlevski, mleven: dens Vulg., (v pl.) Isid. meljač, kočnik = subst. molāris -is, abl. -ī, m (sc. dens): Iuv., Col., Vulg.

monētālis -e (monēta) kovniški, novčen, denaren: triumviri Dig. kovniški triumviri, aurum Ap. kovano zlato, pes Hyg. (rim.) novčna mera; šalj. subst. monētālis -is, m denarnik = terjalec za denar: Ci. ep.

mortālis -e, adv. mortāliter (mors)

I. pass.

1. umrljiv, smrten, smrti podvržen, smrti zapisan (naspr. immortālis): omne animal esse mortale Ci., animi sunt in corporibus mortalibus Ci., quid in iis mortale et caducum, quid divinum aeternumque sit Ci.; subst. mortālis -is, m smrtnik, človek: Enn., Varr., T. idr., turpe deum mortali cedere O., defendo multos mortales Ci., dux atque imperator vitae mortalium animus est S.; mortāle -is, n smrtno, umrljivo: mortale immortali propinquare non potest Lact.; metaf. minljiv, nekaj časa trajajoč, začasen, nestalen, nestanoviten: leges mortales, ut ita dicam, et mutabiles L., quidquid mortale creamus Ci., amicitiae immortales, mortales inimicitiae esse debent L., mortales inimicitias, sempiternas amicitias habere Ci., simulacra T. razpadljivi, deus (o govorniku) Q.

2. smrten = smrtnikov, človeški, zemeljski, pozemeljski, tuzemeljski: Plin., condicio vitae Ci., sors, facta O., proelium Aeneae ultimum mortalium (zemeljskih) operum fuit L., mucro V., vulnus V. od človeške roke (zadana), quando mortaliter vivunt, cum morte confligunt Aug.; subst. mortāle -is, n človeško, umrljivo, zemeljsko: nec mortale sonans V., ultra mortale tumens Amm.; pogosto pl. mortālia -ium, n človeške (pozemeljske) stvari, človeška (pozemeljska) dejanja, človeška beda, človeška usoda, človeško trpljenje: T., Q., mentem mortalia tangunt V. —

II. act. smrtonosen, smrten: Cypr.

Nārnia -ae, f Nárnija, mesto v Umbriji ob Naru (zdaj Narni): L., T. — Od tod adj. Nārniēnsis -e nárnijski: equites L., ager Plin.; subst.

1. Nārniēnse -is, n podeželsko posestvo pri Nárniji: in Narniensi Plin.

2. Nārniēnsēs -ium, m Nárnijci, preb. Narnije: Plin.

Narseus -eī in Narses -is, m Nársej, Nárzes

1. perzijski kralj 293—302 po Kr., Sasanid, l. 297 zmagovalec nad rim. cesarjem Galerijem Maksimijanom: Amm., Aur., Eutr.

2. Perzijec, l. 357 poslanec Sapora II. k cesarju Konstanciju II.: Amm.

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.