Franja

Quīntīlius 3, starejše Quīnctīlius Kvin(k)tílij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu, ki je izviral iz Albe. Njegova najbolj znana predstavnika sta

1. P. Quintilius Vārus Publij Kvintilij Var, konzul l. 13, od l. 5 po Kr. namestnik v Germaniji, padel l. 9 po Kr. v boju zoper Arminija v Tevtoburškem gozdu: T., Suet., Val. Fl.

2. Quintilius Vārus Kvintilij Var, rimski pesnik iz Kremone, Vergilijev in Horacijev prijatelj, zgled odkritosrčnega umetniškega kritika, umrl l. 23: H. Kot žensko ime Quīn(c)tīlia -ae, f Kvin(k)tílija: Cat.

Rēa² -ae, f (tudi Rhēa) Réa, staroitalsko žensko ime; poseb.

1. Rea Silvia Rea Silvija, Numitorjeva hči, vestalka v Albi, z Marsom mati Romula in Rema: L., Aur., Eutr., Prud.

2. po njej imenovana izmišljena vestalka: V.

re-pleō -ēre -ēvī -ētum (re in plēre)

1. zopet (znova, ponovno, spet) (na)polniti (napolnjevati): V., Pr., domus exhaustas replere Ci.; med.: haustum cratera repleri vident O. da se zopet polni; occ.
a) dopolniti (dopolnjevati), popolniti (popolnjevati), izpolniti (izpolnjevati): sumpta Ci., exercitum L., quod voci deerat, plangore replebam O. sem nadomeščal.
b) (na)polniti (napolnjevati) = (o)krepčati (okrepčevati), (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati): vires Stat., animos oculosque alicuius Vell., patriam laetitia Vell. navda(ja)ti z veseljem.

2. polniti, napolniti (napolnjevati): corpora carne O. nasititi, exercitum frumento C. obilno oskrbeti, litora voce O., gemunt repleti (z mrtvimi trupli) amnes V., replere sinum floribus O., tectum gemitu V., fama domos et moenia replet V. se širi po … ; pren.: repleri scientiā iuris Ci.; od tod adj. pt. pf. replētus 3 poln, napolnjen: templa Ci., eruditione Suet., vitā Lucan. sit (zasičen) življenja; z gen.: repletae semitae puerorum et mulierum L.; occ.
a) napolniti = narediti žensko nosečo (nosno, bremenato), narediti ženski otroka: Pall., virginem a deo repletam Iust.
b) okužiti: eādem vi morbi repletos secum trahere L.

Opomba: Sinkop. obl. pf.: replesti Stat., replestis L., replerat Lucr., replerant Stat., replesset Cu., Aur., replessent L.

re-supīnō -āre -āvī -ātum (re in supīnāre)

1. nazaj nagniti (nagibati), nazaj nasloniti (naslanjati), nazaj položiti (polagati), nazaj vreči (metati): Ter., Stat., Petr., Sen. ph. idr., caput Plin., resupinare assurgentem umbone L. vznak na tla zvaliti (vreči), nares planā manu Q. zavihati, vzvihati; med. resupinārī nazaj se nagniti (nagibati), vznak (na hrbet) se uleči (ulegati); o levih: Plin.; resupinatus Gallus Iuv. (pijani) na hrbtu ležeči (in noge kvišku moleči), palos resupinatos defodere Vitr.

2. meton.
a) z(a)valiti (žensko) na tla = telesno se (z)družiti, (spolno) občevati, seksati z žensko, koitírati: aviam Iuv.
b) (po)rušiti, prevreči, prevrniti (prevračati), prekucniti (prekucavati, prekucevati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati): valvas Pr., rem totam Acc. fr. preobrniti = pokvariti.
c) se resupīnāre glavo visoko nositi, nos visoko vihati, visoko se nositi, bahati se, postavljati se, ponašati se, rebriti se, biti prevzeten, prevzetovati: quid se tantopere resupinet? Sen. ph. — Od tod adj. pt. pf. resupīnātus 3 nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen, zavihan, zapognjen, upognjen): resupinata species Vitr., resupinatum os (sc. coxarum) Cels.

Scȳros ali Scȳrus -ī, f (Σκῦρος) Skíros

1. otok v Egejskem morju med Evbojo in Lezbosom, sedež kralja Likomeda; njegova hči Dajdameja (Deidameja) je zanosila z Ahilom, ki se je tu mudil skrivaj, preoblečen v žensko, in mu rodila sina Neoptolema ali Pira (Pyrrhus). V obl. Scȳros: O., CAT., MEL., PLIN., STAT.; v obl. Scȳrus: CI. EP., L., COL. Od tod
a) adj. α) Scȳrēticus 3 (Σκυρητικός) skíroški, skírski: metallum PLIN. β) Scȳrias -adis, f skíroška, skírska: puella (= Dajdameja, Deidameja) O.; pl. subst. Scȳriadēs -um, f skíroške (skírske) deklice, (deklice) Skirošánke (Skírke): STAT. γ) Scȳrius 3 (Σκύριος) skíroški, skírski: PLIN., STAT., CL. idr., pubes V., Deidamia PR., Scyria (sc. Pyrrhi) membra O., iuvenis (= Pyrrhus) SEN. TR.
b) subst. Scȳrēis -idis, f skíroška (skírska) deklica, Skirošánka (Skírka): STAT.

2. mesto v Mali Frigiji: Q. (z acc. Scyron).

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

spōnsō -āre (intens. glag. spondēre)

1. zaročiti (zaročati) se: Paul. (Dig.).

2. zaročiti (zaročati) koga, skleniti (sklepati) zaroko s kom: virgines sponsari non possunt Tert., sponsare uxorem Aug. zaročiti se z žensko; metaf.: sponsabo te in sempiternum ali in fide Vulg., animam sponsans Paul. Nol.

Statānus -ī, m in Statilīnus -ī, m (stāre) Statán, Statilín, božanstvo, ki otrokom pomaga postavljati se na noge: Varr. ap. Non., Aug.; kot žensko božanstvo Statīna -ae, f Statína: Tert.

Statīra -ae, f (Στάτειρα) Statíra, perzijsko žensko ime; poseb. hči Dareja Kodomana, soproga Aleksandra Velikega: Iust.

stola -ae, f (tuj. στολή)

1. stóla, dolgo, od vratu do gležnjev segajoče žensko oblačilo: Varr., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Dig., Cass. idr., Dianae amplum signum cum stola Ci., stola longa O., ad talos stola demissa H., cunnus velatus stolā H.; meton. imenitna gospa, odlična gospa (dama), imenitnica, patricijka, aristokratka, plemkinja, plemenitnica, plemenitašinja: hic iuvenum coetu stola mixta Stat., ut inviolata … stola relinqueretur Val. Max., inter stolam plebemque Plin.

2. metaf. kot moško oblačilo, ki je segalo do gležnjev, dopetna halja, talar, talarna toga: Enn. ap. Non., amicti stolis albis Vulg.; poseb. talar
a) piskačev (ob Minervini svečanosti): Varr., quid sibi personae, quid stola longa (sc. tibicinis) volunt? O.
b) Izidinih svečenikov: Ap. — Kot priimek rim. Stola -ae, m Stóla, npr. Sex. Stola Sekst Stola: Ci.

stuprō -āre -āvī -ātum (stuprum)

1. onečastiti (onečaščati, onečaščevati), (o)skruniti: pulvinar Ci., stuprandis moribus Tert.

2. kako žensko (o)skruniti, onečastiti (onečaščati), posiliti (posiljevati), zlorabiti (zlorabljati): filiam Pl., Ci., Lucretia vi stuprata Ci., crimen stupratae matris familiae L., stuprare liberos eorum et coniuges L., virginem Sen. rh.: occ. z nečistovanjem (vlačuganjem, kurbanjem, sramodejstvom) podkupiti (podkupovati): empto stupratoque iudicio Ci. ep.

stuprum -ī, n (indoev. baza *(s)teu̯-p- tolči, suvati, biti [bijem], udarjati; prim. skr. t ó pati, tupáti, túmpati, tumpáti, pra-stumpati sune, suva, gr. τύπτω bijem, udarjam, τύπος udar(ec), τύ(μ)πανον ročni boben, lat. tundō in najbrž tudi stupeō, sl. teptati, let. staũpe konjske stopinje, stvnem. stupf, stopfo, stopfa pika, nem. Staupe)

1. sramota: cum stupro redire ad suos populares, magnum stuprum populo fieri per gentes Naev. ap. Fest.

2.
a) posilstvo, posiljenje, oskrumba, oskrunitev, (o)skrunjenje, onečastitev, onečaščenje, zloraba, zlorabljanje: auctor stupri O., stuprum alicui (feminae) inferre ali offerre Ci. (o)skruniti, onečastiti (onečaščati) žensko, stupra virginum matronarumque L., rapere ad stuprum virgines matronasque S. ap. Non., virgines ad stuprum diripere Iust., aliquam cogere pati stuprum Sen. Rh. kako žensko posiliti, uxor stuprum pati coacta Val. Max. posiljena, stuprum saevi passa tyranni Sen. tr., raptus ac stupra Sen. ph., inicere stupra puberibus Aur., puerorum stupra Arn.; o živalih: caper stupro matrem supervenit Col.
b) sploh nečistovanje (nečistost), vlačuganje, vlačugarstvo, kurbanje, kurbarstvo, kurbarija, nezakonsko spolno občevanje, nezakonsko priležništvo, konkubinat, prešuštvo, prešuštvovanje, ljubimkanje; starejše ljubovanje, sramodejstvo (naspr. pudicitia): Acc. fr., Pl., Val. Max., Ci., Iust., stuprum admittere cum aliquo Ter., puellaribus annis (sc. Agrippina) stuprum cum M. Lepido … admiserat T., hinc pudicitia, illinc stuprum Ci., cum sorore germana nefarium stuprum fecisse Ci., in domesticis est germanitatis stupris volutatus Ci., stupri consuetudinem facere cum sororibus Suet., erat ei cum Fulvia … stupri vetus consuetudo S., sumptus stupro corporis tolerare S., matronae stupri damnatae L., stuprum pati nolle L., nullis polluitur casta domus stupris H., feminae incestis stupris fumant tot urbes Sen. tr.; meton. ljubica, ljubimka: una Clytaemestrae stuprum portat Pr.

subigitō (z inačico subagitō) -āre (frequ. glag. subigere)

1. koga pripraviti do česa, koga na gniti (nagibati) k čemu, koga spodbuditi (spodbujati) k čemu, koga usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj: aliquem blanditiis subagitare Ap., tibi subagitandus est M. Aurelius ap. Fr.

2. nemoralno, nečistovalsko otipavati, „ošlatovati”, „šlatati”, legati (k ženski), spati (z žensko), spolno občevati, seksati z žensko: nunc tu si veis subigitare me, probast occasio Pl., cur es ausus subigitare alienam uxorem, impudens? Pl., eius amicam subigitare Ter.

sub-minia -ae, f (sub in minium) submínija, neko bledocinobrasto (bledordeče) žensko oblačilo: indusiatam, patagiatam, caltulam aut crocotulam, supparum aut subminiam, ricam, basilicum aut exoticum Pl.

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

tango -ere, tetigī, tāctum, stlat. tudi tagō -ere, tāxī (prim. gr. τεταγών prijemajoč, lat. tagāx, integer, got. tēkan dotakniti se, ang. to take)

1. dotakniti (dotikati) se česa, (po)tipati, otipati kaj: tetigit calicem clanculum Pl. skrivaj je vtaknil nos v čašo, id simulacrum a viro tangi nefas fuit Ci., tangere enim et tangi, nisi corpus, nulla res potest Lucr.; pri prisegi: tango aras et numina testor V., paelex aram Iunonis ne tangito; si tangit … Lex Numae ap. Gell.

2. occ.
a) dotakniti (dotikati) se česa s čim: virgā virginis ora tangit O., tange utramvis digito Pl., terram genu Ci., non potest beneficium manu tangi Sen. ph.; pesn.: corpus aquā O. poškropiti, (p)omočiti, palpebras salivā Plin., supercilium madidā fuligine tactum Iuv. pobarvane, lucernam mero Pr. vino vliti v … , tristi medicamine tactae deflexere comae O., oculos olivo Pers., tacta sulfure ovis O. okajena.
b) po(s)kusiti (po(s)kušati), okusiti (okušati), (po)jesti, (za)užiti: ut Satyri tetigere saporem O., non illa (sc. corpora) tetigere canes O., cibos dente H.
c) pesn. spraviti (spravljati) se k čemu, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: carminis heroi opus Pr., carmina O.
d) dotakniti (dotikati) se (ženske) = lotiti (lotevati) se ženske, spozabiti (spozabljati) se nad žensko: virginem Ter., Pl., Cat., matronam nullam ego tango H.
e) dotakniti (dotikati) se, udariti (udarjati), biti, tepsti, pretepati, ubi(ja)ti, zade(va)ti: flagello tange Chloen H., fores Kom., chordas O., lacum fundā Tib., alicuius manum Sen. ph. otipati komu žilo, quemquam oportuisse tangi Ci. ep., fulmine tactus Ci., O. ali de caelo tactus Ci. ali samo tactus Plin. od strele zadet; preg.: tetigisti acu Pl. zadel si jo, dotaknil si se bistva, pravo si pogodil.
f) dotakniti (dotikati) se, vzeti (jemati): tetigine tui quidquam? Ter., tangere, quod non tuum esset Pl., non teruncium de praedā Ci., nullum agrum ab invito Ci., aliquid communi nomine Ci. dobiti.

3. metaf.
a) stopiti (stopati) v (na) kaj, vstopiti (vstopati), doseči (dosegati), dospe(va)ti: ubi terram tetigimus Pl., quam primum tetigero civitatem, in ea conquiescam Ci., simul tetigit provinciam Ci., castra nocturno dolo O., limina Iuv., terminum (sc. mundi) armis H.; pesn.: non eri tetigit captiva cubile V., impiae rates non tangenda transiliunt vada H.; occ. mejiti s čim, mejiti na koga, kaj: civitas Rhenum tangit C., ii fundi Tiberim tangunt Ci., tangit villa viam Ci.
b) (duševno) dotakniti (dotikati) se, ganiti, pretresti (pretresati), v srce seči (segati) komu: vota tetigere deos O., religione tactus est L. vzbudili so se mu verski pomisleki, tetigerat animum memoria nepotum L. na misel so mu prišli vnuki, spomnil se je vnukov, minae Clodii modice me tangunt Ci., mentem mortalia tangunt V., nec solos tangit Atridas iste dolor V., exemplo tangi O., non tangat Iasonis aetas O., nec formā tangor O., vero nec tangeris igni Pr., cupidine tactus O. prevzet od … , navdan s/z … invidiā tacta rana Ph. iz zavisti.
c) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati), navesti (navajati) kaj: neque omnia dicam et leviter unumquidque tangam Ci., ubi Aristoteles ista tetigit? Ci.
d) (v govoru) zbosti (zbadati), usekati koga, po kom, zasoliti (jo) komu: Rhodium tetigi in convivio Ter.
e) (pre)varati, ukaniti (ukanjati), (o)slepariti, (o)goljufati koga, „prinesti (prinašati) okoli“ koga (za kaj): tuum patrem Pl., scitissume tactus est leno Pl., tactus sum visco Pl. ujet sem, volucres textis arundinibus peritus artifex tetigit Petr. je ujel, hominem bolo Pl., aliquem triginta minis (za 30 min) Pl., Poeta ap. Ci.

Opomba: Prvotna obl. tago: Pl., Pac. ap. Fest.; star. aor. tagam: Pac. ap. Fest.; cj. pf. taxis = tetigeris: Varr. ap. Non.

Thestylis -is, f (Θέστυλις) Téstilis (indecl.) grško žensko ime: V.

Thyōnē -ēs, f (Θυώνη) Tióna, mitološko žensko ime

1. mati petega Bakha, včasih poistovetena s Semelo: Ci. — Od tod
a) Thyone͡us -eī, m (Θυωνεύς) Tionêj, Tionin sin: indetonsus O., Semelēïus H.
b) Thyōniānus -ī, m Tioniján = Bacchus: Aus.; meton. = vino: Cat.

2. nimfa, Jupitrova dojilja: O.; prim. Thyēnē.

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

trāns-lūcidus (trā-lūcidus) 3 prosojen, prozoren: crystallus, smaragdus Plin.; pren.: elocutio Q. (kot hiba; adj. namiguje na tedaj precej prozorno žensko obleko).