Franja

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

Furīna (Furrīna) -ae, f Furína, italska boginja nam neznanega pomena: Varr., Ci., P. F. Od tod adj. Furīnālis -e, Furinin: flamen Varr.; subst. Furīnālia -ium, n furinalije, Furinin praznik, 25.julij: Varr., P. F.

Halicyae -ārum, f (gr. Ἁλικύαι) Halícije, sicil(ij)sko mestece pri Lilibeju (zdaj Salemi): Prisc. (?). Od tod adj. Halicyēnsis -e halicijski, iz Halicij: Ci.; subst. Halicyēnsēs -ium, m Halicijani: Ci.

Henna in Enna -ae, f (Ἕννα) Héna, Éna (zdaj Castro Giovanni), mesto sredi Sicilije z znanim svetiščem boginje Cerere; tam je baje Pluton ugrabil Prozerpino: Ci., L., O., Lact. — Od tod adj.

1. Hennaeus (Ennaeus) 3 henski (enski): Col., Hennaea moenia O. = Hena, Hennaea diva, Hennaeae valles Sil.; subst. Hennaea -ea, f Henka = Prozerpina: Lucan.

2. Hennēnsis -e, henski: ager Ci., Ceres Ci., Lact.; subst. Hennēnsēs -ium, m Henci: Ci., L.

Herbessus -ī, f Herbés, sicil(ij)sko mesto: L., Sil. — Od tod adj. Herbessēnsis -e, herbeški; subst. pl. Herbessēnsēs -ium, m Herbešani: Plin.

Herbita -ae, f (Ἕρβιτα) Hêrbita, sicil(ij)sko mesto (zdaj Nicosia): Ci. — Od tod adj. Herbitēnsis -e, herbitski: ager Ci.; subst. pl. Herbitēnsēs -ium, m Herbitčani: Ci., Plin.

Herculāneum -ī, n „Herkulovo svetišče“; kot mestno ime Herkuláneum,

1. mesto nekje v Samniju: L.

2. mesto v Kampaniji jugovzhodno od Neaplja, za časa Tita ob Vezuvovem izbruhu (dne 24. avg. l. 79 po Kr.) popolnoma zasuto, l. 1720 so ga odkrili in izkopali: Sis. ap. Non., L., Vell., Sen. ph., Mel., Plin., Fl. — Od tod adj.
a) Herculānēnsis -e, herkulan(ij)ski: pri Herkulaneu: fundus Ci. ep., litus, oppidum Sen. ph.; subst. n: in Herculanensi Ci. na herkulanskem ozemlju.
b) Herculāneus ali Herculānus 3 herkulanski: Herculanea via Ci. ali Herculana via Fl. ki vodi v Herkulaneum, Herculanea ficus Plin., Cloatius ap. Macr. ali ficus Herculana Ca. (Plin., ki to mesto navaja, piše Herculanea).

hilarus 3 in hilaris -e (izpos. iz gr. ἱλαρός) vesel, veder, dobrovoljen, dobre volje; obl. hilarus 3: Ap., fac te hilarum Ter. bodi dobre volje, fac nos hilaros Pl. udobrovolji nas, vita hilara Ci., hilari convivae Ci. ep., frons hilara Caecil. ap. Gell. vedro čelo; obl. hilaris -e: Col., Plin., Q., Stat., Suet., dies Ter., homo Varr. fr., animus Ci., esse vultu hilari atque lacto Ci., oderunt hilarem tristes H., h. populus, pietas O., poena Mart., cavaedium Plin. iun., hinnitus Ap.; komp.: oculi, litterae hilariores Ci., marmor hilarius Plin.; superl.: hilarissimus conviva Pl. Adv.

1. hilare: Afr. fr., Suet., Gell., acceptus hilare atque ampliter Pl., h. in templum Iovis se conferre Corn., h. vivere Ci.; v komp.: hilarius loqui Ci., quo laetius atque hilarius pullulent Col., quae hilarius … scripsi Plin. iun.

2. hilariter: Aug., Vulg.; kot inačica tudi pri: Corn. Subst. hilaria -ōrum, n: Lamp., Macr. ali hilaria -ium, n (sc. sollemnia): Vop. veseli praznik, ki so ga obhajali Kibeli na čast ob pomladanskem enakonočju (dne 25. 3.).

Hīmera -ae,

1. m (Ἱμέρας) Hímera, ime dveh sicil(ij)skih rek, ki izvirajo na Nebrodski gori (Nebrōdēs); manjša (zdaj Fiume Grande) teče proti severu, večja (zdaj Fiume Salso) proti jugu: L., Mel., Sil. Soobl. Hīmeras -ae, m Himera: Vitr.

2. f (Ἱμέρα) Himera (zdaj Termini Imerese), mesto na zahodni strani reke Himere vzhodno od Panorma, edina grška republika na severni sicil(ij)ski obali, zankelska (Zanclē) naselbina, ki jo je opustošil Hanibal: Ci., Mel., Plin., Iust. Soobl. Hīmera -ōrum, n Himera: O. — Od tod adj. Hīmeraeus 3 (Ἱμεραῖος) ali Hīmerēnsis -e, himerski, iz Himere: Plin.

Hippō -ōnis, m (Ἱππών) Hípon,

1. ime dveh afriških mest (od tod Hippo uterque Plin.)
a) Hippō rēgius (Ἱππὼν βασιλικός) kraljevi Hipon v Numidiji (zdaj Bône (Hippone)): L., Auct. b. Afr., Mel., Plin., tudi samo Hippo: N., L., Sil. Soobl. Hippōna Rēgiēnsis: Cassian.
b) Hippō Diarrhytus Ἱππὼν Διάῤῥυτος) vodnati Hipon (ker leži med obilnim vodovjem), mesto v Tuniziji na Belem rtu (zdaj Bizerta ali Banzart): S., Mel., Plin. Od tod adj. Hippōnēnsis -e, hiponski: sinus Mel., Plin., colonia (= Hippo Diarrh.) Plin. iun.; subst. Hippōnēnses -ium, m Hipon(ij)ci: Plin.

2. karpetansko mesto v Tarakonski Hispaniji (zdaj Yepes vzhodno od Toleda) L., pri Plin. imenovano Hippo Nova Novi Hipon.

3. brut(ij)sko mesto na južni strani Zaliva sv. Evfemije, pozneje imenovano Vibo (Vibona, Bibona) Vibon(a) (zdaj Vibo Valentia): Mel., Plin.

hīscō -ere (incoh. glag. hiāre)

1. odpreti se, póčiti: e aedes hiscunt Pl., ut vitio venae tabularum saepius hiscant Lucr., tellus, hisce! O., hiscere nempe tibi terra roganda fuit O.

2. occ. (le) usta odpreti, (le) ziniti, črhniti, spregovoriti
a) intr.: Amm., Serv., respondebisne ad haec aut omnino hiscere audebis? Ci., vix … raris turbatus vocibus hisco V., nec … attollere oculos aut hiscere audebant L., non oculos attollere, non hiscere audebat Cu., quis hiscere audebat? Plin. iun.
b) pesn. tudi trans.: vereor plus quam fas est captivam hiscere Acc. fr., nec Telamoniades … hiscere quicquam audet O., reges … tuos et regum facta tuorum … hiscere Pr. skromno poizkusiti opevati kralje … , si quid temptaveris umquam hiscere Iuv.

Hispal -alis, n: Mel., Plin., Sil. in nav. Hispalis -is, acc. -im, abl. -ī, f: Ci. ep., C., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Isid. Híspal ali Híspalis, mesto v Betijski Hispaniji (zdaj Sevilla). — Od tod adj. Hispalēnsis -e, hispalski: conventus Plin.; subst. Hispaliēnsēs -ium, m Hispal(c)i: T.

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

Hostīlia -ae, f Hostílija, mesto ob spodnjem Padu (zdaj Ostiglia): Plin., T. Od tod adj. Hostīliēnsis -e, hostil(ij)ski: locus Cass.

Hypata -ae, f (Ὕπατα) Hípata, mestece tesal(ij)skih Enianov (Aenianes) v Sperhejevi dolini ob severnem obronku gore Ojte (Oeta), razvpita po čarovništvu tamkajšnjih starih bab (še zdaj Ipáti): L., Ap. Od tod adj.

1. Hypataeus 3 (Ὑπαταῖος) hipatski, iz Hipate: exsul L.; subst. Hypataeī -ōrum, m Hipatajci, hipatski preb.: L.

2. Hypatēnsis -e, hipatski: ager L.

hypotēnūsa -ae, f (gr. ὑποτείνουσα) hipotenuza: Boet. Od tod adj. hypotēnūsālis -e, hipotenuzen: Boet.

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

Ilergaonēs -um: Plin. ali Ilergavonēnsēs -ium, L. ali Illurgavonēnsēs -ium, m: C. Ilerga(v)onci, Ilurga(v)onci, pleme ob vzhodni obali Tostranske Hispanije. Od tod adj. Ilergavonēnsis, po drugih Illurgavonēnsis -e, ilerga(v)onski, ilurga(v)onski: cohors C. Subst. Ilergaonia -ae, f Ilergaonija, dežela Ilerga(v)oncev: L. fr.

Īlion, Īlium -iī, n (Ἴλιον): Ci., V., O., Petr., Amm., tudi Ilios -iī, f (ἡ Ἴλιος): H. Ílion pesn. ime Homerjeve Troje (prim. Ilus), pa tudi: postquam alta cremata est Ilion O. (κατὰ σύνεσιν); pri L. pogosto mesto, ki je bilo pozneje sezidano na istem kraju. — Od tod adj.:

1. Īlius 3, ilijski, trojanski: tellus, res V.; subst.
a) Īliī -ōrum, m Ilijci, ilijski preb., Trojanci: Pl.
b) Īlia -ae, f Ilijka, Trojanka = Rhea Silvia, Romulova in Remova mati: V., H.; k temu metron. α) Īliadēs -ae, m Ilijkin sin (Romul): O. Iliadae fratres O. (Romul in Rem) β) Īliadēs -ae, m (izpeljano naravnost iz Ilion) označuje nasploh Trojanca: Il. Ganymedes O.

2. k Īlius gr. adj. fem. Īlias -adis (Ἰλιάς) pravzaprav ilijska, trojanska; potem subst.: Īlias -adis, f (sc. γυνή) Trojanka: Iliades peplum ferebant V., pa tudi (sc. ποίησις) pesem o Ilionu, Iliada: Varr. fr., Iuv., Fr., Sen. ph. idr. Ilias et Odyssēa Ci., Ilias quid est, nisi adultera? O. o čem govori sicer Iliada kot o …

3. po gr. tudi Īliacus 3 (Ἰλιακός) ilijski, trojanski: O., Vell., Mart., Amm., classis V., Iliacum carmen H. = Iliada; pesn. = rimski (ker je Enej praded Rimljanov): Sil.

4. Īliēnsis -e ilijski: Serv.; večinoma le kot ethnicon: Īliēnsēs -ium, m Ílijci, ilijski preb.: L., Vitr. idr.; tudi narod na Sardiniji; gl. zgoraj: Īliēnsēs.

Imachara -ae, f Imáhara, zdaj Maccara, mestece na vzhodnem sicil(ij)skem obrežju; od tod adj. Imacharēnsis -e, od —, iz Imahare, imaharski: Leontes I. Ci., ager I. Ci.; subst. pl. Imacharēnsēs -ium, m imaharski preb., Imaharčani: Ci.