Franja

ancus 3 st.lat. beseda = slokorok: ancus appellatur, qui aduncum bracchium habet et exporrigi non potest P. F.

Ancus (-ī, prim. ancus) Mārcius -iī, m Ank Marcij, četrti rim. kralj: Varr. fr., Ci., V., H., O.

ancyla -ae, f (gr. ἀγκύλη) pregib(nica), golen: Hier.

ancyloblepharon -ī, n (gr. ἀγκυλοβλέφαρον) zrast trepalnic: Cels.

Ancȳra -ae, f (Ἄγκῡρα) Ankira,

1. mesto v Veliki Frigiji, glav. mesto galskih Tektosagov, pozneje rim. pokrajine Galacije: L., Cu., Plin., Cl. Od tod adj. Ancyrānus 3 ankirski: triumphi Cl. nad Galati. Posebno pomemben je ankirski spomenik monumentum ali marmor Ancȳrānum, prepis zapisnika Avgustovih dejanj, ki ga je sam sestavil (index rerum a se gestarum Suet.), v lat. in gr. jeziku vklesan v stebre (beli marmor) na levi in desni strani vhoda v vežo ankirskega svetišča, ki so ga hvaležni Ankirijci zgradili na čast Avgustu, ker je zelo polepšal njihovo mesto. Večino tega spomenika so l. 1553 in 1861 spet našli. Omenjeni index je Avgust priložil svoji oporoki, ki jo je dal Vestalkam v hrambo in v kateri je izrazil željo, da naj se vdolbe ta zapis tudi v bronaste table, postavljene pred njegov mavzolej.

2. frigijsko mesto ob reki Macestu: Plin.

ancȳromagus -ī, m (hibrid iz ἄγκυρα in agere?) nekakšna ladja brzoplovka: Isid.

andabata -ae, m (menda kelt.) tavalec, rim. gladiator, ki je imel čelado brez odprtin za oči in je zato v smeh gledalcem večinoma udarjal le po zraku: Ci. ep.; od tod: clausis, ut dicitur, oculis andabatarum more pugnare Hier. (o praznih zamahih, udarcih v zrak). Andabatae naslov neke Varonove satire: Non.

Andania -ae, f (Ἀνδανία) Andanija, mesto v Meseniji: L.

Andanis -is, m Andanis, reka v Karamaniji: Mel., Plin.

Andecāvī -ōrum, m: Plin. (pri katerem nekateri pišejo Andicavi), T., ali Andēs -ium, m in Andī -ōrum, m: C. Andekav(c)i, Andi, galsko ljudstvo v poznejši pokrajini Anjou.

Andēs¹, gl. Andecāvī.

Andēs² -ium, f Ande, vas pri Mantovi, Vergilijev rojstni kraj: Don. Od tod adj. Andīnus 3 andski: cantus Sil. andsko = Vergilijevo.

Andocidēs -is, m (Ἀνδοκίδης) Andokid, atiški govornik in državnik (v letih 468 do 394): Q.

andrachlē -ēs, f (gr. ἀνδράχλη) bot. mali plušec: Col., Plin.; andr. agria divji plušec: Plin.

Andraemōn -onis, m (Ἀνδραίμων) Andremon,

1. Oksilov sin, mož v lokvanj spremenjene Driope, Amfisov oče: O.

2. (tudi Andrēmōn) Toantov (Thoas) oče, kalidonski kralj: O.

Andreās -ae, m (Ἀνδρέας) Andrej(a),

1. gr. zdravnik: Plin., malagma Andreae Cels. neka bolezen, ki jo je on določil.

2. Kristusov učenec in apostol: Vulg.

andremas, bot. = andrachlē: Ap. h.

Andria, gl. Andros.

Andricus -ī, m Andrik,

1. Ciceronov suženj: Ci. ep.

2. kilikijska reka: Plin.

Andriscus -ī, m (Ἀνδρίσκος) Andrisk, suženj, ki se je oznanjal za Filipa, sina mak. kralja Perzeja (zato nav. imenovan Pseudophilippus, Ψευδοφίλιππος = Lažni Filip) ter povzročil tretjo mak. vojno, ki se je končala s tem, da je rim. poveljnik Metel spremenil Makedonijo v rim. pokrajino; Metelovo zmagoslavje je poudaril sam Andrisk kot ujetnik: L. epit., Fl.; le Pseudophilippus imenovan pri: Ci. in Vell.