Franja

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trochaeus -ī, m (gr. τροχαῖος)

1. trohéj, stopica —⏑, ki se je prej imenovala choreus (horej): Ci., Q., Prud., M., Isid.

2. drugo ime za tribrah (tribrachys, stopica ⏑⏑⏑): Ci.

trochus -ī, m (gr. τροχός)

1. tróhos = igralni obroč(ek), igralno kolo, železen obroč, na katerem je viselo več obročkov (garruli anuli; prim. Mart. 14, 169), ki so se premikali in žvenketali; s takim obročem so se igrali otroci, tako da so ga poganjali in valili z zaganjačem, ki je imel lesen držaj in na koncu zakrivljeno železno ost (clavis adunca Pr.): H., Pr., Mart. idr., hic artem nandi praecipit, ille trochi O. potakanje igralnega obroča.

2. čarovno kolesce: Laevius ap. Ap. (prim. trochischus).

3. Trochus (mučilno kolo) Tróh(us), šalj. ime sužnja: Pl.

Tullius¹ 3 (Tullus) Túlij(ev)

1. Servius Tullius Servij Tulij, šesti rimski kralj: L.

2. ime rimskega rodu, od katerega so najbolj znani možje s priimkom Cicerō (gl. to besedo); govornik Cicero se občasno kratko imenuje tudi Tullius: Q., Aus., Hier. Kot adj. lex Tullia Ci. Tulijev zakonski predlog de ambitu (= govornika Marka Tulija Cicerona). — Od tod adj. Tulliānus 3 Túlijev (poseb. = govornika Marka Tulija Cicerona), túlijski, tulijánski: caput Ci., puritas Hier., epistolae Fr., Scipio Macr. pri Ciceronu nastopajoči (govoreči); subst. Tulliānum -ī, n Tuliján, podzemeljski del (inferior carcer L.) rimske državne ječe, imenovan po graditelju Gaju Serviju Tuliju; v Tulijanu so usmrčevali obsojence: Varr., S., L., Fest.; adv. Tulliānē túlijski, tulijánsko, po Tulijevo: Aug., Prisc.

Tullus -ī, m Túl, ime in priimek raznih rimskih rodov; poseb. Tullus Hostilius Tul Hostilij, tretji rimski kralj: L., Val. Max.

Turbō³ -ōnis, m Túrbo(n), ime nekega gladiatorja: H.

Turius 3 Túrij(ev), ime rimskega rodu, npr. Q. Turius Kvint Turij: Ci. ep.; C. Turius Gaj Turij: H. — Od tod adj. Turiānus 3 Túrijev, túrijski, turijánski: hereditas (Kvinta Turija) Ci. ep., cassia Dig. (posebna vrsta te rastl.; gl. casia).

Turonēs -um, m (C., Plin., Lucan.) in Turonī -ōrum, m (C., Hirt., T., Amm.) Túron(c)i, keltsko pleme v zahodni (Lugdunski) Galiji, ki je živelo okrog današnjega Toursa (v tem imenu je še ohranjeno njihovo ime); kolekt. sg. Turonus Túronci: T. — Od tod Turonicus 3 túronski: terrae Ven.

Turpilius 3 Turpílij(ev), ime rimskega rodu; poseb. Sex. Turpilius Sekst Turpilij, rimski komediograf, Terencijev sodobnik in prijatelj: Ci., Volcatius Sedigitus ap. Gell., Turpilius comicus Hier. — Turpilia -ae, f Turpílija: Ci. ep.

Turrānius 3 Turánij(ev), ime rimskega rodu; znani so:

1. Turranius Niger Turanij Niger, prijatelj Varona in Kvinta Cicerona, dober kmetovalec: Ci. ep., Varr.

2. M. Turranius Mark Turanij, pretor: Ci.

3. C. Turranius Gaj Turanij, praefectus annonae: T.

4. Turranius Turanij, tragiški pesnik: O. Od tod adj. Turrāniānus 3 Turánijev, turánijski, turanijánski (= Turanija Nigra): pira Col., Plin., Macr.

Tūtānus -ī, m (tūtārī) Tután, „Varuh“, „Zaščitnik“, ime božanstva, ki se v stiski kliče na pomoč: noctu Hannibalis cum fugavi exercitum Tutanus ob tutandum Romae nuncupor; hacpropter omnes qui laborant invocant Varr. ap. Non.

Tyndaris² -idis, acc. -ida, f (Τυνδαρίς) Tindárida

1. mesto na severni obali Sicilije (ustanovil ga je Dionizij starejši) s slovečim Merkurjevim kipom; tega so Kartažani ugrabili, a ga je Scipion mlajši (Afričan, Afriški) vrnil meščanom: Ci., Plin. — Soobl. Tyndareum -eī ali Tyndarium -iī, n (Τυνδάριον) Tindárej, Tindárij: L. — Od tod adj. Tyndarītānus 3 tindáridski, tindaritánski, iz Tindáride prihajajoč, v Tindáridi bivajoč: civitas, legati, Mercurius Ci.; pl. subst. Tyndarītānī -ōrum, m Tindáridci, Tindaritán(c)i, preb. Tindaride: Ci.

2. mesto v Kolhidi: Plin.

3. ime (najbrž psevdonim) neke Horacijeve prijateljice: H.

Typhōe͡us -phōeī in (pesn.) -phōeos, acc. -phōea, m (Τυφωεύς kadeči se) Tifoêj, izjemno velik Gigant, sin Tartar(j)a in Zemlje. Ker je hotel Jupitra vreči s prestola, je ta treščil vanj strelo in ga pokopal pod goro Etna: O., V., Sil.; kot hudo pošast ga O. (Metam. 3, 303) imenuje tudi centimanus storoki. — Od tod adj.

1. Typhōis -idis (-idos), f tifoêjska: Aetna O.

2. Typhōïus 3 Tifoêjev, tifoêjski: tela V., cervix Cl.

Opomba: V odvisnih sklonih merijo nekateri latinski pesniki to ime trizložno, drugi štirizložno.

Tȳphōn² -ōnis, acc. -ōna, m (Τυφών) Tifón, drugo ime Giganta Tifoêja: Mel., Lucan., Hyg., Cl., M. (ki meri T`y̆phōn), fugiens Typhona Dione O., Typhonis specus (v Kilikiji) Cu. — Od tod adj. Tȳphōneus 3 Tifónov, tifónski, tifonêjski: specus Mel. votlina v Kilikiji; subst. Tȳphōnis -idis, f (Τυφωνίς) Tifonída, Tifonova hči: Val. Fl.

tȳphōnion -iī, n (gr. τυφώνιον) bot. tifónij, ime dveh rastl.

1. = hyoscyamus zobník: Ap. h.

2. = dracontea káčnik, kačúnka: Ap. h.

Ūcalegōn -ontis, m Ukalegónt, ime nekega Trojanca: proximus ardet Ucalegon V. hiša soseda Ukalegonta; namigujoč na to mesto: iam frivola transfert Ucalegon Iuv. hišni prebivalec.

Opomba: Acc. sg. Ucalegonem: Serv.

Ulpius 3 Úlpij(ev), ime rimskega rodu, od katerega sta najbolj znana

1. M. Ulpius Traiānus Mark Ulpij Trajan, posinovljenec Ulpijevega rodu; odlikoval se je v judovski vojni in bil l. 76 po Kr. namestnik v Siriji: Plin. iun.

2. M. Ulpius Traiānus Mark Ulpij Trajan, njegov istoimeni sin, rojen l. 52 po Kr., konzul l. 91, namestnik v Germaniji do l. 98; tega leta je postal cesar za svojim posinoviteljem Nervo ter vladal do l. 117: Plin. iun., Eutr. — Adj. Ulpius 3 Úlpijev: porticus Sid.

ūnitās -ātis, f (ūnus)

1. enotnost, enota, enost: Col., Plin., Sen. ph., Cels., Iust., Tert.

2. pren.
a) enoličnost, enakost, enaka lastnost (sestava, struktura): foliorum Plin., coloris Col. enobarvnost, in unitatem venire Plin. dobi(va)ti le eno ime, omejiti (omejevati) se na eno ime.
b) edinost, složnost, sloga, soglasnost, soglasje: consensus atque unitas Sen. ph.

Ūnomammia -ae, f (ūnus in mamma) Unomámija = Enodojkaríja, Enojoškaríja, Enoprsavínje, Enozizostán, šalj. ime neke dežele (z namigom na Amazonke, ki so imele le eno dojko (drugo so si odrezale); prim. ūnimammae): Rhodiam atque Lyciam, Perediam et Perbibesiam, Centauromachiam et Classiam Unomammiam Libyamque † oram omnem Conterebromniam Pl.

Valentia² -ae, f Valéncija (Valéntija)

1. primorsko mesto v Tarakonski Hispaniji (še zdaj Valencia): L. epit., S. fr., Mel., Plin., Fl.

2. mesto v Narbonski Galiji (zdaj Valence): Plin.

3. mesto v Brutiju v južni Italiji, s celim imenom Vībō Valentia Vibon Valencija (zdaj Monteleone): Plin. (prim. Vībō).

4. ime britanske pokrajine na ozemlju današnje škotske: Amm. — Od tod adj. Valentīnus 3 valéncijski (valéntijski), iz (galske) Valéncije (Valéntije) izvirajoč (prihajajoč, doma): Tullius Valentinus T.; subst. Valentīnī -ōrum, m Valéncijci (Valéntijci), Valentín(c)i

1. preb. hispan(ij)ske Valencije (Valentije): Dig.

2. preb. brutijske Valencije (Valentije): Ci.

3. mestna občina na Sardiniji: Plin.