Franja

Anaītis -tidis, f (Ἀναῖτις) Anaitida, azijska boginja z razkošnim bogočastjem, ki so jo starodavniki istovetili zdaj z Venero Uranijo, zdaj z Diano: Plin. Od tod adj. Anaīticus 3 anaitski: lacus Plin. (nekateri pišejo Anaēticus); subst. Anaītica -ae, f (sc. regio) Anaitika, Anaitska pokrajina v Veliki Armeniji, menda = Acilisēnē (Ἀκιλισήνη): Plin. (nekateri pišejo Anaētica).

analecta -ae, m (iz gr. ἀναλέγω) pobiralec drobtin, drobtinar, suženj, ki je pri pojedinah spravljal ostanke jedi in kar je padlo z mize: Mart. (pri katerem berejo drugi analecta -ōrum, n = τὰ ἀνάλεκτα drobtine); analectae Sen. ph. šalj. dvosmiselno „drobtinarji“ = ki naj bi zbirali odpadle drobtine in odpadle verze.

analēmma -matos, gen. pl. -matōrum, dat. in abl. pl. -matīs, n (gr. ἀνάλημμα) podstavek sončne ure, katerega podobe so kazale dolžino kazalčeve sence in s tem obenem višino tečaja in poldnevnik določenega kraja kakor tudi dnevni čas: Vitr.

analēpticus 3 (gr. ἀναληπτικός) krepilen, krepčilen: cibi Th. Prisc.

analēptris -idis, f (iz gr. ἀναλαμβάνω) „zviševalka“ = naramna blazinica, s katero so si izravnavali neenake rame: O.

analogia -ae, f (gr. ἀναλογία)

1. enako (isto) razmerje, sorazmerje, nalika, analogija: Varr., Sen. ph.

2. gram.
a) nalika, analogija, enakomernost podobnih primerov v besedotvorju: Q., Gell.
b) (v stilistiki) enotnost in enakomernost opisovanja, analogija: C. Iulii Caesaris de analogia libri duo Suet.

analogicus 3 (gr. ἀναλογικός) ki obravnava naličnost, analogijski: libri Gell. (Cezarjevi) knjigi o analogiji (prim. analogia 2. b); adv. -ē gram. nalično: Prob.

analogīum -iī, n (gr. ἀναλογεῖον) podstavek za branje: Isid.

analogos -on (gr. ἀνάλογος) ki ima isto razmerje, naličen: Varr.

analyticē -ēs, f (gr. ἀναλυτική) razčlenjevanje v logiki, logično razčlenjevanje, analiza: Boet.

analyticus 3, adv. -ē (gr. ἀναλυτικός) razčlenjevalen, analitičen; adv.: Boet.; subst. analytica -ōrum, n spis o analizi: Boet.

anamnēsis -is, f (gr. ἀνάμνησις) spomin na kaj navidezno pozabljenega, govorna podoba: Isid.

anancaeum -ī, n (gr. ἀναγκαῖον neizogibno) velika pitna posoda, ki se je morala pri pitju za stavo na dušek izpiti, velik kozarec: Pl.

ananchītida, gl. anancītis.

anancītēs -ae, m (gr. *ἀναγκίτης) obvladalec, naziv diamanta, ki baje reši človeka dušnega nemira in otožnosti: Plin.

anancītis -idis, f (gr. *ἀναγκῖτις) anankitida, nam neznan dragulj: Plin. — Pozna soobl. ananchītida -ae, f ananhitida: Isid.

anapaestus 3 (gr. ἀνάπαιστος nazaj zamahnjen = obrnjen) anapestovski: pes an. Ci. idr. anapestovska stopica (⏑⏑— , obrnjen daktil); tudi kot subst. anapaestus -ī, m (sc. pes) anapestovska stopica, anapest: Q. ali (sc. versus) anapestovski verz: Ci.; anapaestum -ī, n (sc. carmen) pesem (zložena) v anapestih: regis illud anapaestum Ci., pa tudi = anapestovski verz: Gell. — Od tod nadaljnja adj. tvorba anapaesticus 3 iz anapestov sestoječ, anapestovski: Serv., Sid.; subst. anapaestica -ōrum, n anapestovski verzi: Ci.

anapauomenos -ī, m (gr. ἀναπαυόμενος) „počivalec“, Protogenova slika: satir, lahno se naslanjajoč na drevo: Plin.; anapauomenē -ēs, f (gr. ἀναπαυομένη) „počivalka“, slika Tebanca Aristida: speča Biblida (Bȳblis): Plin.

Anaphē -ēs, f (ἀνάφη) Anafa (zdaj Anafi), vulkanski otok v Sporadih: O., Plin., Amm.

anaphora -ae, f (gr. ἀναφορά) „vzdig“, od tod

1. vzhod zvezd: Plin.

2. kot govorna podoba anafora = ponavljanje iste besede v začetku stavkov: Don.; tudi = nanašanje govora na kako prejšnjo besedo: Asc.