Franja

Titūrius 3 Titúrij(ev), ime rimskega rodu; poseb. Q. Titurius Sabinus Kvint Titurij Sabin, Cezarjev legat v Galiji, padel l. 54 v boju z Ambioriksom (Ambiorigom): C., Suet. — Od tod adj. Titūriānus 3 Titúrijev, titúrijski, titurijánski: clades Suet.

Titus -ī, m Tít, rimsko ime, okrajšano pisano T., npr. T. Tatius Tit Tatij, sabinski kralj; T. Livius Tit Livij, rimski zgodovinopisec; T. Flavius Vespasianus Tit Flavij Vespazijan, rimski cesar; njegov istoimeni sin in naslednik je bil cesar Tit.

Tītyrus -ī, m (Τίτυρος) Títir, pastirsko ime v Teokritovih idilah in Vergilijevih eklogah: V.; apel. = pastir: sit Tityrus Orpheus V.; meton.

1. Tityrus (= Bucolica) et fruges (= Georgica) Aeneiaque arma (= Aeneis) legentur O. (Vergilijeve ekloge se začenjajo z besedo Tityre, njegova Eneida z besedo Arma).

2. Vergilij: felix, qui vilis pomis mercaris amores! huic licet ingratae Tityrus ipse canat Pr. (2, 34, 72).

Tomī -ōrum, m (Τόμοι) (Stat., Cl.; v gr. obl. Tomoe: Mel.) in Tomis -idis, f (Τόμις) (O.) Tómi, Tómida, mesto v spodnji Meziji (danes Konstanca (Constanţa)), kraj Ovidijevega pregnanstva; ime je baje izpeljano iz τομή : τέμνω, ker naj bi tam Medeja razsekala brata Absirta — Od tod
a) subst. Tomītae -ārum, m (Τομίτης) Tómci, Tomíti, preb. Tomov: O.
b) adj. Tomītānus 3 tómski, tomitánski: ager, terra O.

Trāchās -antis, f (Τραχᾶς : τραχύς skalnat, skalovit, pečevnat) Trahánt, grško ime mesta Taracina v Italiji: O.

tragoedus -ī, m (tuj. τραγῳδός) igralec v tragedijah (žaloigrah), tragéd (naspr. comoedus): Pl., Ci., H. idr.; poseb. Iuppiter Tragoedus Jupiter Traged, kip Jupitra; ime je dobil po ulici, imenovani vicus Tragoedus, kjer je stal: Q., Suet.

Trāiānopolis -is, f Trajanópolis, ime mesta Selinunt, kjer je umrl cesar Trajan: Cod. I.

trān-siliō (trāns-siliō) -īre -siluī, redko -siliī ali -silīvī (—) (trāns in salīre)

1. intr. skočiti (skakati) čez kaj, preskočiti (preskakovati): Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp. idr., per hortum ad nos Pl., in vehicula strenuo saltu Cu., de muro in navem L., ex humilioribus in altiorem navem L.; metaf.
a) pristopiti (pristopati), priključiti (priključevati) se (h) kaki stranki ali strani, potegniti s katero stranko ali stranjo, stopiti (stopati) na stran koga: eadem aetas Neronis principatu ad Thessalum transilivit Plin.
b) preiti (prehajati): ab illo consilio ad aliud L., ad ornamenta Plin., onyx in gemmam transilit ex lapide Carmaniae Plin. ime oniks je prešlo.
c) hiteti skozi (čez) kaj: per Thracen Macedoniamque Fl.

2. trans. preskočiti (preskakovati) kaj, skočiti (skakati) čez kaj, preko česa: muros L., positas flammas O., fossam Col., mugilum velocitas transilit retia Plin., quaternos equos Fl. s konja na konja; pesn.: rates transiliunt vada H. skačejo = plujejo preko morij; tako tudi: obstantia freta Plin. iun., amnem Fl.; metaf.
a) prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), iti preko česa: lineas Ci., quae naturalem modum transiliit Sen. ph., modici munera Liberi H. mero pri pitju (popivanju).
b) v govoru preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), obiti (obhajati), iti (mimo), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati: rem unam Ci., partem vitae O., ne rem pulcherrimam transiliat oratio Ci., non principis nostri consulatum Plin. iun.

Opomba: Pt. pf. pass.: mole istius mundi salubriter transilitā Cass.

trăpeza -ae, acc. -am in -an, m miza: est locus adparatis epulis semper refertus, et quia ut libet vesci volentibus licet Heliu trapezan adpellant Mel.; kot ime Trápeza (= Miza), predgorje v Troadi ob Helespontu: Plin.

Trebellius 3 Trebélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta

1. Trebellius Maximus Trebelij Maksim, Neronov sodobnik: T.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), zgodovinopisec v 4. stol. po Kr. — Od tod adj. Trebelliānus 3 trebélijski, trebelijánski, sklenjen (sprejet) v času Trebelijevega konzulovanja (konzulata): senatūs consultum Icti.; tudi samo Trebelliānum -ī, n: Paul.

Trebōnius 3 Trebónij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znani so:

1. C. Trebonius Gaj Trebonij, rimski vitez: C.

2. neki drugi C. Trebonius Gaj Trebonij: Ci.

3. njegov istoimenski sin, Cezarjev legat v Galiji in Ciceronov prijatelj: C., Ci., Vell.

4. neki (sicer neznan) razuzdanec: H.

Tremellius 3 Tremélij(ev), ime rimskega rodu, npr. C. Tremellius Scrofa Gaj Tremelij Skrofa: Varr.; Cn. Tremellius Scrofa Gnej Tremelij Skrofa: Ci., Varr.

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

trĭgōn¹ -ōnis, m (tuj. τρίγωνον trikot)

1. trigón = trda, z lasmi nagačena odskakujoča žogica, ki so si jo z roko ali mrežo podajale tri osebe, stoječe vsaka v enem kotu trikotnega prostora (od tod njeno ime): Mart. (z acc. -ōna).

2. meton. žoganje s trigónom, žoganje v trikotniku: fugio campum lusumque trigonem H.

trigōnium -iī, n (gr. τρίγωνον)

1. trikót, trikótnik: Vitr.

2. metaf. bot. trigónij, ime dveh zelišč: Ap. h.

Trīnacria -ae, f (Τρινακρία) Trinákrija, najstarejše ime Sicilije; dobila ga je zaradi svojih treh konic oz. rogljev (gr. τρεῖς ἄκραι): V., O., Iust. Od tod adj.

1. Trīnacrius 3 (Τρινάκριος) trinákrijski, sicíl(ij)ski: Aetna, iuvenes V.

2. Trīnacris -idis, f (Τρινακρίς) trinákrijska, sicíl(ij)ska: terra, insula O. = Sicilia; subst. Trīnacris -idis, f Trinákrida = Sicílija: O.

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

trīstitiēs -ēī, f = trīstitia: in tutost omnis res: omitte vero tristitiem tuam Ter., diem ferme circa mediam repente intra pistrinum mulier reatu miraque tristitie deformis apparuit Ap., senili tristitie striatam gerens frontem Ap.; kot nom. propr. Trīstitiēs Tristícija, Žalost, ime Psihine (Psyche) služabnice: ubi sunt, inquit, Sollicitudo atque Tristities, ancillae meae? Ap.

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).