Franja

labyrinthus (labyrinthos) -ī, m labirint, blodnjak, velika zgradba s krivinastimi hodniki, v kateri človek zlahka zaide. V starem veku so še posebej sloveli 4 labirinti:

1. v srednjem Egiptu pri Arsinoi ob jezeru Mojris (Moeris) s 3000 sobami in 12 dvorišči; zgradil ga je kralj Psametih: Mel., Plin.

2. pri mestu Knosos na Kreti; ta labirint je baje sezidal Dajdal (Dedal), Minotavrovo bivališče: V., O., Sen. ph., Plin.

3. na Samosu, Polikratova stavba: Plin.

4. v Kluziju v Etruriji (pravzaprav labirintu podoben nagrobnik, ki si ga je dal zgraditi kralj Porsena): Varr. ap. Plin. (s soobl. labyrinthum inextricabile). — Od tod adj.
a) labyrinthēus 3 labirintski: ne labyrintheis e flexibus egredientem (Theseum) tecti frustraretur inobservabilis error Cat., Daedalus M.
b) labyrinthicus 3 labirintski: Sid.

Lacedaemōn (Lacedaemo) -onis, acc. -onem (pesn. -ona), abl. -one, loc. -onī, f (Λακεδαίμων) Lakedájmon ali Špárta (Spárta) (z ozemljem), glavno mesto Lakonije: L. idr., dura Ci. ali patiens H. strpni (zaradi strogega načina življenja). Od tod adj. Lacedaemonius 3 (Λακεδαιμόνιος) lakedajmónski, lakónski, spart(an)ski: Lacedaemonia mulier Poeta ap. Ci., hymen (zaradi Hermione) V., Tarentum (ker so ga ustanovili Špartanci) H., O.; subst. Lacedaemonius -iī, m Lakedajmón(ij)ec, Spartánec, prebivalec ali državljan Šparte (Sparte) tj. pripadnik špartanske (spartanske) države ali naroda (Spartanus ali Spartiātēs pomeni le dorsko deželno plemstvo): Ci. idr.; pogosto v pl. Lacedaemoniī -ōrum, m Lakedajmón(ij)ci, Spartánci: Ci. idr., Athenienses auxilium a Lacedaemoniis petiverunt N., toda: Lacedaemonius autem Agesilaus nomine, non potestate fuit rex, sicut ceteri Spartani N.

lacerna -ae, f (menda = „odtrgan kos sukna“ in sor. z lacer, lacinia) halja z oglavnico (kapuco), lacêrna, ki so jo nosili Rimljani ob slabem vremenu tudi preko toge in jo ob vratu zapenjali z zaponko (fibula): Vell., Sen. ph., Iuv., Mart., Suet., Cl., cum calceis et toga, nullis nec Gallicis nec lacernā Ci., caput obscurante lacernā H., quamprimum nostrā facta lacerna manu O., lacerna est pallium fimbriatum Isid. lacerna je resast plašč.

Lacīnium -iī, n (τὸ Λακίνιον ἄκρον) Lakínij, rt s predgorjem in mesto jugozahodno od Krotona s slovečim Junoninim svetiščem; ker so med razvalinami tega svetišča ohranjeni številni stebri, se rt še danes imenuje Capo delle Colonne: L., Plin. Od tod adj. Lacīnius 3 lakínijski: litora O., promunturium Mel., Plin.; v Junoninem bogočastju: Iuno Lacinia ali Lacinia Iuno Ci., L., Val. Max., Plin., Lact.; diva Lacinia (= Iuno), meton. svetišče lakínijske Junone: attollit se diva Lacinia contra V.

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.

lacrima (napačno pisano tudi lachrima in lachryma, stlat. in predklas. lacruma, dacruma, dacrima) -ae, f (indoev. kor. *dakru; prim. gr. δάκρυ, δάκρυον, δάκρυμα = got. tagr = stvnem. zakar = nem. Zähre solza; v klas. in poklas. lat. je obveljala sab., po ljudski etim. na lacer naslonjena obl. lacrima (s sab. l nam. d))

1. solza: lacrumas haec mihi, quom video, eliciunt Pl., prae laetitia lacrumae prosiliunt mihi Pl., homini ilico lacrumae cadunt quasi puero gaudio Ter., vide hunc, meae in quem lacrumae guttatim cadunt Enn. ap. Non., lacrimas siccare cadentes Pr., miseret lacrimarum, luctuum, orbitudinis Acc. ap. Non., lacrumis cum multis Naev. ap. Serv. ali multis cum lacrimis Ci. ep., C. ves v solzah, silno solzeč se, debilitor lacrimis Ci. solze mi silijo na oči, sili me k joku, neque enim prae lacrimis (do solz ganjen) iam loqui possum et hic se lacrimis defendi vetat Ci., tenere lacrimas non posse Ci., consumptis lacrimis inflixus haeret animi dolor Ci. četudi so mi solze usahnile, lacrimas pro aliquo multas et saepe profudisse Ci., lacrimas gaudio videtur profudisse Auct. b. Alx., lacrimas in alicuius acerbitatibus effundere Ci., lacrimas effundere salsas Lucr., effusae genis lacrimae V., lacrimis gaudio effusis L., in lacrimas effusus senatus T., orbitatis dolorem non in lacrimas effundere Iust., lacrimas fundere V., Aug., lacrimis oculos (gr. acc.) suffusa nitentes V., ire in lacrimas V. (za)solziti se, (za)jokati, lacrimis obortis V., Cu., plebi manare gaudio lacrimae L., licet illi plurima manet lacrima H., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., manantibus prae gaudio lacrimis Cu., lacrimis indulgere O., lacrimas dare O. solziti se, jokati, toda: lacrimam (lacrimas) dare alicui O. solzo (solze) posvetiti (posveč(ev)ati) komu, lacrimae per ora non sua fluxerunt O., invito et repugnanti lacrimae fluunt Hier., lacrimae per ora volvuntur V., Hier. solze lijejo, teko, se udirajo, militum conspectu eius elicitae gaudio lacrimae Vell., paternis flecti lacrimis Sen. rh., ego illi fortasse lacrimas movebo Sen. ph. morda ga pripravim do joka, spravim v jok, lacrimas commovere Cu. ali concitare Q., vix lacrimis abstinere Cu., diu cohibitae lacrimae prorumpunt Plin. iun., lacrimae verae in (naspr.) simulatae L., debitae L., iustae O., tam iustae cadentes Sen. ph.; z objektnim gen. (o kom ali čem, zaradi koga ali česa): lacrimas dilectae pelle Creusae V., sunt lacrimae rerum (o nesreči ali trpljenju drugih) V., hinc illae lacrumae, haec illast misericordia Ter. (Andria 126) o očetu, ki nenadoma ugotovi vzrok sinove žalosti; od tod preg. (o nenadoma ugotovljenem vzroku česa): hinc illae lacrimae Ci., H. od tod nevolja, „v tem grmu tiči zajec“, tako tudi: inde irae et lacrimae Iuv.

2. metaf.
a) kaplja moškega semena: Luc.
b) kaplja tekočine (soka, smole), cedeče se iz dreves in rastlin: turis lacrimae C., Heliadum lacrimae O. jantar, narcissi lacrima V., lacrima medica panacis Col., lacrima vitium Plin. trtna solza, lacrimae arborum Plin.

lāda -ae, f (tuj.) grm lada, grmičasta rožica, menda vrsta kasije (Cistus creticus Linn.): Plin. — Soobl. lēda -ae, f (gr. λήδος) leda in lēdon -ī, n (gr. λῆδον) ledon: Plin. — Od tod lādanum: Plin., Cels., Marc. (ki meri lădănum) in lēdanum -ī, n: Plin. (gr. λάδανον, λήδανον) ladan, ledan, smola, ki so jo pridobivali iz tega grma: Plin.

Lādōn -ōnis, m (Λάδων) Ládon

1. reka v Arkadiji, Alfejev pritok: O., Sen. ph., Mel., Plin.; rečnega boga Ladona so imeli za Dafninega očeta: V.

2. moško ime pri: V.

3. Aktajonov pes: O., Hyg.

Laelius 3 (iz *Laivilios, prim. laevus) Lélij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tibura. Poseb. znani so:

1. C. Laelius Gaj Lelij, prijatelj Scipiona starejšega, se je bojeval 210—205 v Hispaniji, 205—202 zoper Sifaka, poveljnik konjenice v bitki pri Zami, konz. l. 190: Ci., L., Vell.

2. njegov sin C. Laelius Sapiens Gaj Lelij Modri (ker se je veliko ukvarjal s filozofijo), prijatelj Scipiona mlajšega, se je boril l. 147 pred Kartagino, l. 145 zoper Viriata, konz. l. 140: Ci., H., Q., Suet.

3. D. Laelius Decim Lelij, tožnik Lucija Valerija Flaka, ki ga je Cicero uspešno zagovarjal, tr. pl. l. 54., privrženec Pompeja in poveljnik njegovega ladjevja; po bitki pri Tapsu je naredil samomor: Ci. ep., C.

4. Laelia -ae, f
a) Lélija, ime dveh hčera Gaja Lelija Modrega; njune govorniške sposobnosti slavi Ci.; ena izmed njiju je bila Krasova tašča.
b) neka Vestalka: T. — Od tod adj. Laeliānus 3 Lélijev: naves C.

laena -ae, f (izpos. χλαῖνα) léna, volnena halja, ki so jo ob slabem vremenu in pozimi nosili nad tuniko, plašč: Pl., Varr., Pers., Sil., Mart., Iuv., cum … sacrificium publicum cum laena faceret Ci., Tyrioque ardebat murice laena demissa ex humeris V., hyacinthina Hier. (o leni neke hotnice).

Laetōrius 3 Letórij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Laetorius Mark Letorij, centurio primi pili, ki je l. 495 od rim. naroda konzuloma v sramoto dobil nalogo, naj posveti Merkurjevo svetišče v Rimu: L.

2. C. Laetorius Gaj Letorij, tr. pl. l. 471: L.

3. C. Laetorius Gaj Letorij, edil l. 216, pretor v Ariminu l. 210: L.

4. L. Laetorius Lucij Letorij se je moral l. 202 odpovedati edilstvu, ker je bil “vitio creatus”: L.

5. P. Laetorius Publij Letorij, prijatelj Gaja Grakha, je skušal rešiti svojega prijatelja pred zasledujočimi morilci; na mostu čez Tibero jih je nekaj časa zadrževal, potem je skočil v reko ali pa so ga (po pričevanju drugih) ubili: Val. Max.

6. neki skopuh Letorij: Mart. — Kot adj. = Letórijev: lex Laetoria Suet. ap. Prisc.

Laevius -iī, m (prim. laevus) Lájvij, rim. lirik z začetka 1. stoletja pr. Kr., pesnik ljubezenskih pesmi (Erotopaegnia), od katerih so se ohranili le odlomki: Gell., Aus., Char. — Od tod adj. Laeviānus 3 Lajvijev: carmen, verba Gell.

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

lāmina (lammina, skrč. tudi lāmna) -ae, f

1. vsaka široka in tanka ploščica (kovine, lesa, marmorja, roževine idr.), plošča, ploščica, pločevina, pleh, platíca, list(ič), nadel ali oplata, oplat(n)ica, deska, deščica, tablica, furnir: Vitr., Gell., Fr., Arn., Cypr., lammina fulva O. zlata ploščica, zlato, argenti lammina O. ali l. argentea Suet., statua … cum titulo lammae aëneae inscripto L., ferreae laminae T. železna pločevina, sectiles laminae Plin. oplatice, ossa etiam in laminas secari coepere Plin., lamna ali lamnae (sc. plumbi) Plin., apud nos (sc. cornua) in lamnas secta tralucent Plin., lamnae (sc. aceris) Plin. javorjeve plošče, coronarium (sc. aes) tenuatur in lamnas Plin., lamnas duci, specula fieri non nisi ex optimo (sc. argento) posse credimus Plin., pinus gracili dissolvere lamnā Val. Fl., pren.: si non ab initio tenuem nimium laminam duxerimus Q.

2. occ.
a) bronasta tabl(ic)a: cum lamina esset inventa et in eā scriptum: HONORIS Ci.
b) železna skoba (zapona, spojka, spenjalo): eaque (sc. tigna) laminis clavisque religant C.
c) nekovano zlato ali srebro, zlata ali srebrna šibika: laminae utriusque materiae (sc. auri et argenti) Sen. ph., inimice lamnae Crispe Salusti H. zlate ali srebrne šibike = denarja (iron.), argentum, quod neque in massa neque in lamina insit Icti.
d) železni (konjski) naprsnik: l. ferrea Cu.
e) razbeljena železna ali zlata plošč(ic)a kot mučilna priprava (za zločince, razsipneže, požeruhe; tudi sužnjem so vžigali sramotna znamenja na tistih telesnih udih, s katerimi so bili grešili): cum ignes ardentesque laminae ceterique cruciatus admovebantur Ci., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., candentibus etiam laminis ustus Val. Max.; enako tudi abs. lam(m)ina: Lucr., Sid. poet., v pl.: advorsum stimulos, laminas crucesque Pl., lamminas exstinxit Val. Max.
f) mečeva plošča, rezilo meča, meč: dissiluit lamina ali lamina dissiluit O.
g) platnica, list vreščave žage (pile): argutae lamina serrae V., crustae ipsā quā secantur laminā graciliores Sen. ph.

3. metaf. lam(i)nae aurium ušesne mečice, „uhlje“, „uhvice“, „podušci“: laminas aurium pertundere Arn., sub aurium lamnis, aurium laminae frigescunt Cael. — Soobl. lānna auris: Arn.

lampas -adis, acc. sg. -ada, acc. pl. -adăs in -adēs (gr. λαμπάς)

1. plamenica, bakla, zublja, svetilo, sveča: ego illi oculos exuram lampadibus ardentibus Pl., vidi argenteum Cupidinem cum lampade Ci., ardentem coniecit lampada Turnus V., pingues l. O. smoleníce; missa haec face, hymenaeum, turbas, lampadas, tibicinas (o ženitovanjskih plamenicah, ki so jih uporabljali pri svatovščinah) Ter., od tod pesn. primā lampade Stat. ob (pri) prvi svatovščini; preg. v raznih reklih, povzetih po običaju pri (atenskem) teku z gorečimi voščenimi plamenicami, ki so jih morali tekmujoči tekalci ob koncu tekališča goreče izročati drug drugemu (današnja štafeta): nunc cursu lampada tibi trado Varr. = zdaj si ti na vrsti, zdaj tebi prepuščam svoje dosedanje opravilo, quasi cursores vitai lampada tradunt Lucr. končujejo tek življenja, qui prior es, cur me in decursu lampada poscis? Pers. = zakaj ne počakaš, dedič, na mojo smrt in poizveduješ o dediščini, dokler sem še živ?

2. metaf.
a) (o svetlobi nebesnih teles) svetilo, svetloba, svetlost, lesk, svit, sij(aj), luč: luciferā lampade exurat Iovis arietem Acc. ap. Prisc. (streli), solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Phoebeae lampadis instar V. podoba sončnega sija (sonca) = kakor sončni sij, kakor sonce, cum primā lustrabat lampade terras orta dies V. s prvim svitom, lampade clara perculsus Stat.; od tod meton. α) dan: nonā lampade Lucr. β) mesečina, pesn. = noč: decimā lampade Phoebes Val. Fl.
b) plameničast nebesni pojav (blesk), plameničast meteor: Sen. ph., nunc sparso lumine lampas emicuit caelo Lucan., quam solet aetherio lampas decurrere sulco Lucan., lampadas vocant plane faces Plin.

3. meton. svetilnica, svetilnik, svečnik: lampades igniferae Lucr., praecinctae lampades auro O., ferreae lampades ardentes Col., ahenea l. Iuv. — Soobl. lampada -ae, f svetilo: Iul. Val., Eccl.; dvomljivo pri Pl. in Ter.

lānātus 3 (lāna)

1. volnat: capras lanatas quibusdam factas (esse) L. da so pri nekaterih ljudeh koze dobile volno (kot čudežno znamenje), ovis Col. ali pellis Col., Dig. še volnata, še neostrižena, lanata animalium Plin. ali lanata animalia Iuv.; subst. lānātae -ārum, f volnate živali = ovce: Iuv.

2. z volno podložen, prešit, ovit: soleae Mart.; preg.: dii pedes lanatos habent Petr. bogovi imajo z volno ovite noge = se pridejo maščevat neslišno, kaznujejo neopaženi (prim. lāneus).

3. metaf. (po barvi in mehkobi) volni podoben, volnast
a) (o sadju, drevesih, rastlinah): māla, vitis Plin., folia lanatiore canitie Plin.
b) (o živalih): luporum (izmed ščuk) laudatissimi, qui appellantur lanati a candore mollitiaque carnis Plin. — Lānātus -ī, m Lanát, priimek Menenijevega rodu: L., Aur.

Langobardī -ōrum, m Langobárdi, germansko pleme. Ime plemena naj bi po rodovni pripovedki pomenilo „Dolgobradci“, a so se tako verjetno imenovali po dolgih težkih sekirah (baltah), ki so jih nosili (= nem. „barte“, „barde“, prim. “Hellebarde”, Helleparte”), ali pa po svojih prvotnih bivališčih na Dolgi oranici (Dolgi ravnici) („Lange Börde“) ob spodnjem toku Labe (zahodno od nje); od tod tudi mestno ime Bardevik (vicus Bardorum) pri Lüneburgu). Pozneje so se preselili na Ogrsko, naposled v Lombardijo (= Langobardijo): T., Vell.

languidus 3, adv. - ē (languēre)

1.
a) (telesno) utrujen, truden, upehan, mlahav, slab(oten), medel, mlačen, len, počasen, zaspan: tarda aliqua et languida pecus Ci., languidioribus nostris C. ko so bili naši že precej utrujeni, ko so naši čedalje bolj pešali, l. conviva H. že skoraj sit gost, gost, ki noče več jesti, boves collo languido vomerem trahunt H., l. membra O., vir bonus gracilis (nom.) languidiorisque corporis Sen. ph.; z abl. causae: Apronius … vino vigiliisque languidus Ci., dea venatur languida O., somno (po drugih: a somno) languida O. zaspana, dremotna, ferae dulci sopore languidae H.; metaf. o neosebnih subj.: aqua L. počasi tekoča, flumine languido Cocytus errans H. mirno (leno) tekoči, languidiora vina H. gladkejša, bolj uležana, bolj dozorela, languidus notus O. mlačen, languida aura Noti O. lahna, mirna, gressus Ph., oculi Q., color, ignis Plin., arbores Plin. medla, folia languidiora Plin. voljnejše, languidus venarum ictus Plin., modo vegetior, modo languidior venarum pulsus Val. Max., murorum pars languidior Amm., palmae languide dulces Plin., cacumine languide mutante Plin., qui (sc. carbunculus) languidius lucet Plin., feminae (sc. carbunculi) languidius refulgentes Plin.; pesn. enalaga: oculos ubi languida pressit nocte quies V. ko nam spanec zatisne trudne oči, l. otia Tib. len (lenobno preživet) prosti čas; act. = popuščajoč, pojenjajoč: l. voluptates Ci.
b) hirav, nebogljen, bolan: lumina Laurea Tullius ap. Plin., languidior noster si quando est Paulus Mart., languida arbor est piri Pall.

2. metaf. (duševno, pri delu) mlahav, medel, šibek, slab(oten), mlačen, ohlapen, neodločen, nedelaven, (v)nemaren, ležeren: quis hoc philosophus tam mollis, tam languidus, tam enervatus probare posset? Ci., senectus non modo languida et iners non est, verum etiam operosa et semper agens aliquid et moliens Ci., languidiore studio in causa fuistis Ci. premlačno (precej mlačno) ste si prizadevali za zadevo, nos etiam languidiores postea facti sumus Ci., neque tam remisso ac languido animo quisquam omnium fuit, qui … C., cum et per coitiones potentiorum iniuria fieret et vis potestatis omnis aliquanto posteriore anni parte languidior ferme esset L., languida auctoritas patrum facta est Plin., oratio multo languidior Q. medlejši, dolgočasnejši, languide agere Petr., cunctanter et languide procedere Col., suos languidius in opere versari iussit C., negant ab ullo philosopho quicquam dictum esse languidius Ci. trdijo, da noben filozof ni izrekel česa medlejšega; subst. languidum -ī, n mlahavost: nihil languidi neque remissi patiebatur S.

laniō¹ -āre -āvī -ātum (lanius)

1. (raz)mrcvariti, (raz)trgati, (raz)kosa(va)ti, (raz)mesariti, (raz)drapati, (raz)cefrati, (raz)praskati: aliquem Ci. ep., Suet., obvios aliquot (o volkovih) L., aliquem dentibus L., artūs dentibus laniabant V., laniaverat unguibus ora O., et laniet digitis illius ora suis O., viscera O., digitos Suet., manum Gell., (sc. Galbae) crura bracchiaque ceteri foede laniavere T. so razkosali, so raztrgali na kose, laniatum corpore toto Deiphobum videt V., laniatus morsibus canum obiit Val. Max., laniata corpora epulando consumere Val. Max., ferramenta et alia, quae laniendae carnis causā parata sunt Icti., foede laniari Aur.; prolept.: laniata pectora plangens O. bijoč po razmesarjenih prsih; z gr. acc.: filia … roseas laniata genas V., laniata sinūs O., laniare tunicam O., vestem O., T., crinem manibus O. (iz)puliti, filia … manu flavos Lavinia crinīs (gr. acc.) … laniata V., laniati capilli Sen. rh., classis laniata O. ali laniata navigia S. fr. razbito, razbita, obsistitur illis (sc. ventis), … quin lanient mundum O. da ne uničijo.

2. metaf. (raz)trgati = (po)grajati, (raz)žaliti, (duševno) raniti, prizade(va)ti: tua sacrilegae laniarunt carmina linguae O., proice, quaecumque cor tuum laniant Sen. ph.

lanista -ae, m (morda iz lanius; po Isid. je lanista etr. beseda = carnifex; lanista gladiator i. e. carnifex Tuscā linguā appelatus Isid.)

1. učitelj, vaditelj, trener gladiatorjev (borcev), gladiatorski (borilni) mojster; lanistae so imeli cele tolpe (familiae) gladiatorjev, ki so jih oddajali v najem za gledališke igre: Mart., Iuv., Suet., Amm., hic autem nuper se ad eum lanistam contulit Ci., num … ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur … ? Ci.

2. metaf.
a) (ker so lanistae priganjali gladiatorje v boj ter jih v parih postavljali enega proti drugemu) ščuvalec, hujskač, podpihovalec dveh na boj: ne videret unius corporis duas acies lanistā Cicerone dimicantīs Ci., ego lanista? Et quidem non insipiens Ci., quando esse satius Romam mittere legatos, … quam populum Romanum cum Antiocho, lanistis Aetolis, … dimicare? L. na priganjanje Etolcev.
b) dreser petelinov za petelinje boje, dreser bojnih petelinov (togotnikov): l. rixosarum avium Col.