Franja

Cypselus -ī, m (Κύψελος) Kipsel, sloviti korintski tiran od l. 657 do 627, sin Eetiona in Labde, Periandrov oče: Ci., Plin. Od tod patronim Cypselidēs -ae, m (Κυψελίδης) Kipselid, Kipselov potomec (sin): Ps.-V. (Ciris).

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Cyrnos (Cyrnus) -ī, f (Κύρνος) Kirna (Cirna),

1. grško ime otoka Korzike: Sen. ph., Plin. — Soobl. Cyrnē -ēs, f Kirna (Cirna): Serv. — Od tod adj. Cyrnēus (pravilneje menda Cyrnaeus) 3 (Κυρναῖος, Κύρνιος) kirnski (cirnski), korziški: Cl., sic tua Cyrneas fugiant examina taxos V., tellus Ph.

2. otok pri Etoliji: Plin.

Cyrr(h)us -ī, f (Κύῤῥος) Kir (Cir), sirsko mesto (Choros): Plin., T. — Od tod Cyrr(h)ēstica -ae, f ali Cyrr(h)ēsticē -ēs, f Kirestika (Cirestika), Kirska (Cirska) pokrajina: Plin., hiemant in Cyrrhestica Ci. ep.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

Cytae -ārum, f (Κύται ali ἡ Κύταια) Kite (Cite), mesto v Kolhidi, Medejin roj. kraj: Plin. — Od tod

1. adj. Cytaeus 3 (Κυταῖος) kitski (citski), pesn. = kolhidski: terrae (= Colchis) Val. Fl., Cytaei proceres Val. Fl.; subst. Cytaeī -ōrum, m Kolhijci: Val. Fl.

2. subst.
a) Cytaeis -idis, f (Κυταιΐς) Kičanka (Cičanka), Kolhijka (= čarovnica Medeja): Pr.
b) Cytāīnē -ēs, f (*Κυταΐνη) = Cytaeis: Pr.

Cythēra -ōrum, n (τὰ Κύϑηρα) Kitere (Citere) (fem. pl.) ali Kitera (zdaj Citera), otok pred Lakonskim zalivom (Cerigo), slaven po prastarem češčenju boginje Afrodite (Venere), ki naj bi se rodila iz morske pene in tukaj stopila na kopno: V., O., Plin. idr. — Od tod adj.

1. Cytherēus 3 (Κυϑέρειος) kiterski (citerski), iz Kitere (Citere): Venus H., tudi samo subst. Cytherēa -ae, f (Κυϑέρεια): H., O., Tib., Pr. ali Cytherēïs -idis, f (gr. Κυϑερηΐς): O. Kiterka (Citerka), kiterska (citerska) boginja.

2. Cytherēïus 3 (Κυϑερήϊος)
a) kiterski (citerski): litora O.
b) Venerin, Veneri posvečen: heros (Aeneas) O., proles (= Hermione) Stat., ignis (= stella Veneris zvezda Venera) Sil., mensis (= Aprilis) O., ales Sil. (o golobu); subst. Cytherēïa -ae, f. Cytherēa: O.

3. Cytherēïas -adis, acc. pl. -adas, f (*Κυϑερήϊας) kiterska (citerska) = Venerina, Veneri posvečena: columbae O.

4. Cythēriacus 3 (*Κυϑηριακός)
a) kiterski (citerski): aquae O.
b) Venerin, Veneri posvečen: myrtus O., columbae Poeta ap. Sen. ph., concha, nectar Mart.

Cythnos (Cythnus) -ī, f (Κύϑνος) Kitna (Citna), otok v Kikladih jugovzhodno od Atike, s toplicami: L., O., T. idr. Od tod adj. Cythnius 3 kitenski (citenski), s Kitne (Citne): Timanthes Q.

Cytōrus (Cytōros) -ī, m (Κύτωρος) Kitor (Citor), gorovje v Paflagoniji: Plin., Val. Fl. (z acc. Cytōron), iuvat undantem buxo spectare Cytorum V., Cytore buxifer Cat.; istoimensko mesto ob gorovju: Mel. — Od tod adj.

1. Cytōriacus 3 kitorski (citorski): mons O., pecten O. iz zelenikovine.

2. Cytōrius 3 kitorski (citorski): iugum Cat., montes Plin.

Cyzicos -ī, f: O. (z acc. -on), ali Cyzicus -ī, f: Pr., Fl., ali Cyzicum -ī, n: Mel., Plin.; odvisni skloni z nedoločnim nom.: gen. Cyzici S. fr., acc. Cyzicum Ci., L., S. fr., Vell.; (Κύζικος) Kizik (Cizik), mesto ob južnem obrežju Propontide ob zemeljski ožini, ki veže polotok (Cyzicus) s celino; mesto, ki je slovelo po trgovini in rodovitni okolici, je baje ustanovil neki Cyzicos (-us) Kizik (Cizik), kralj Dolioncev (Dolionēs), Enejev (Aeneus; od tod urbs Aenīdae = Cyzicus: Val. Fl.) sin: Hyg., Mel. — Od tod adj. Cyzicēnus 3 (Κυζικηνός) kiziški (ciziški), iz Kizika (Cizika): Varr. fr., Vitr., Plin.; subst. Cyzicēnī -ōrum, m Kizičani (Cizičani), preb. Kizika (Cizika): Ci., Plin., Suet., T.

Dācī -ōrum, m Daki, Dačani preb. Dakije: C., H., T.; sg. Dācus -ī, m Dak, pri pesnikih večinoma kolekt.: V., H., T. — Od tod adj.

1. Dācicus 3 daški: bellum Plin. iun.; subst. Dācicus -i, m (sc. nummus), v času Domicijana, zmagovalca v daški vojni, kovan daški zlatnik: Iuv.

2. Dāciscus 3 daški: Lact.

3. Dācus 3 daški: Stat.

4. Dācius 3 daški; subst. Dācia -ae, f (sc. terra) Dakija, dežela, ki je obsegala današnjo Romunijo med Donavo in Karpati: T., Plin. iun.

Daedala -ōrum, n (Δαίδαλα) Dedale,

1. trdnjava v Kariji, ki je spadala k otoku Rodu: L., Plin.

2. pokrajina in mesto ob Hoaspu v Indiji: Cu. Od tod montēs Daedalī Dedalsko gorovje: Iust.

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.

Damascus -ī, f (Δαμασκός) Damask, glavno mesto Sirije: Cu., Plin., Stat., Fl., Vulg. — Od tod adj. Damascēnus 3 damaški: Col., Plin., Vulg.; subst.
a) Damascēnī -ōrum, m Damaščani: Mart., civitas Damascenorum (= Damascus) Vulg.
b) Damascēna -ae, f (sc. regio) damaška okolica: Plin., v grški soobl. Damascēnē -ēs, f: Mel.

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

Danaē -ēs, f (Δανάη) Danaja, hči kralja Akrizija, po grških mitih Perzejeva in Jupitrova mati; Jupiter je v podobi zlatega dežja prišel k njej, ko je bila zaprta v stolpu. Po italski pravljici je prišla, pregnana od očeta, v Italijo, sezidala Ardejo, se omožila s Pilumnom ter mu rodila Davna, Turnovega očeta ali deda: V., H., O., Hyg. idr. — Od tod adj. Danaēius 3 (Δαναήϊος) Danajin: Dan. heros (= Perseus) O., Persis O., volucer Dan. Stat.

Danaus -i, m (Δαναός) Danaj, Belov sin, Egiptov brat, oče 50 hčera, s katerimi je pred bratom zbežal v Grčijo in tam ustanovil Arge: Ci., H., O. idr. — Od tod patronim

1. Danaidae -ārum, m (Δαναΐδαι) Danajci = Grki: Sen. tr.

2. Danaidēs -um, f (Δαναΐδες) Danaide, Danajeve hčere, ki jih je 50 Egiptovih sinov prisililo, da so jih vzele za može, a so jih po Danajevem ukazu v prvi noči pomorile razen ene, Hipermestre, ki je Linceju prizanesla. Zato so bile v podzemeljskem svetu obsojene večno zajemati vodo v preluknjane posode: Hyg., Sen. tr. — Kot adj. Danaus 3 argivski, grški: Danais e classibus unus V.; subst. Danaī -ōrum (-ûm), m Danajci = Grki (poseb. Grki pred Trojo): Ci., Corn., Lucr., V., Pr.

danīsta -ae, m (gr. δανειστής) kdor posoja denar, oderuh: Pl. Od tod adj. danīsticus 3 oderuški: Pl.

Dānuvius (slabo Dānubius) -iī, m (kelt.) gornja in srednja Donava (spodnja se je nav. imenovala Ister ali Hister): C., S. fr., H., O., T. idr. — Od tod adj. Dānubīnus 3 donavski: Sid.