Franja

Lapitha (ali Lapithēs) -ae, m (Λαπίϑης) Lapít, pogosteje pl. Lapithae -ārum in Lapithûm, m (Λαπίϑαι) Lapíti, divji gorjanci ob Osi in Pelionu v Tesaliji, po rodu Pelazgi, znani po svojem zmagovitem, v mitoloških zgodbah proslavljenem boju s Kentavri, ki se je vnel na Piritojevem ženitovanju, ker je hotel pijani Kentaver Evrition odpeljati nevesto Hipodamejo: illisit fronti Lepithae Celadontis O., Ischomache Lapithae genus heroine Pr., Lapithes eques Val. Fl., Lapitharum aut Centaurorum convivium Ci. ali Centaurorum Lapitharumque convivium Iul. Val., Mars perdere gentem immanem Lapithum valuit V., (sc. aram) medium Lapitharum iecit in agmen O., cetera semiferis Lapithis … similia Ap. Od tod adj. Lapithaeus 3 (Λαπιϑαῖος) lapítski: gens O. Lapithēïus 3 (Λαπιϑήϊος) lapítski: proelia O. Lapithōnius 3 lapítski: nympha Stat.

laqueō¹ -āre -ātus (laquear) z opažnim stropom opremiti, večinoma le v pt. pf. laqueātus 3 z opažnim stropom opremljen, opažen: laqueata tecta Enn. ap. Ci. (na istem mestu piše Serv. (in po njem nekateri izdajatelji) lacuata tecta v enakem pomenu), Ci., Lucr. (pri katerem nekateri izdajatelji: laqueata templa), H., Iovis Capitolini magnificum templum non laqueatum auro tectum, sed parietibus totis laminā inauratum L., okrašeno ne bo le z zlatim stropom, ampak bo tudi po stenah v celoti obloženo z zlato pločevino, antra subit, tophis laqueata et pumice vivo O. na oboku okrašeno z grohom (tufom), l. cenationes Suet., domūs Vulg.

Largus -ī, m (largus) Lárg, rim. priimek, zlasti Skribonijevega rodu: Ci. ep., O. Poseb.

1. (Scribonius) Largus (Skribonij) Larg: lucerat lacertum Largi mordax Memmius Ci. (De orat. 2, 240)

2. Scribonius Largus Designatianus Skribonij Larg Designaciján, sloveč rim. zdravnik, ki je l. 43 po Kr. spremljal cesarja Klavdija na njegovem pohodu v Britanijo in okrog l. 47 po Kr. v še precej dobrem slogu napisal medicinsko delo (zbirko receptov) De compositione medicamentorum ali medicinae.

3. (C.(?) ali P.(?)) Caecina Largus (Gaj (?) ali Publij (?)) Cecina Larg: Caecina Largo e proceribus crebro nostrā iuventute eas (sc. arbores) in domo suā ostentante Plin. — Od tod adj. Largiānus 3 Lárgov (= Cecine Larga, konz. l. 42 po Kr.): Largianum senatus consultum Inst., Cod. I.

Lārīsa ( Lārīssa) -ae, f (Λάρισ(σ)α), Larísa

1. mesto v tesal(ij)ski Pelazgiotidi (jugovzhodni del Tesalije) ob južnem Penejevem bregu (zdaj Larisse): Ci., L., H., Lucan., Iust., Serv. Od tod adj. Lārīs(s)aeus 3 laríški, iz Laríse: Hagesaretus Ci., Coronis O., saltatrix Iust.; pesn. = tesal(ij)ski: Larissaeus Achilles V. = Lar. heros Tert.; pl. Lārīssaeī -ōrum, m: C. ali Lārīsēnsēs -ium, m: L. Larisájci, Lariséni, preb. Larise.

2. Lārīsa Cremastē (Λάρισσα Κρεμαστή) Viseča Larísa, mesto v Ftiotidi (južni del Tesalije) blizu Malijskega zaliva, tako imenovano zato, ker je „viselo“ ob hribu (zdaj razvaline pri kraju, imenovanem Gardhici): L.

3. Lārīsa (Phrīcōnis) (Frikonska) Larísa, sprva pelazgijsko mesto v maloazijski Eolidi ob obali Mizije: Vell., Plin.

4. ime enega izmed dveh gradov mesta Argos: L. Od tod adj. Lārīsaeus 3 laríški: moenia Cat., vertex Stat.

Lārius -iī, m Lárij, jezero v severni Italiji (zdaj Lago di Como): V., Plin., Plin. iun. Od tod adj. Lārius 3 lárijski: Larium litus Cat.

lārvō -āre (lārva) uročiti (uročevati), začarati, (o)bajati: hunc denique qui larvam putat, ipse est larvans Ap. Od tod pt. pf. lārvātus (stlat. lāruātus) 3 uročen, obseden od kakega duha: Pl. ap. Serv., Pl. ap. Non., num laruatus aut cerritus(t)? Pl.

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.

Latmus -ī, m (Λάτμος) Látmos, gora v Kariji pri Miletu, na kateri je Selena (Luna) poljubila spečega Endimiona: Ci., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Latmius 3 látmoški, látmijski: saxa O., Cat., Endymion O. = Latmius venator Val. Fl.

2. Latmiadēus 3 látmoški, látmijski: carmen M.

Lātō -ūs, f (at. Λητώ, dor. Λατώ, ajol. Λάτων) Láto (Léto) = Lātōna (gl. Lātōna): Varr. ap. Gell. Od tod adj.

1. Lātōis ali Lētōis -idis in -idos, f (Λητωΐς) Latin, Letin: Calaureae Letoïdos arva O. Lato(ni) posvečene; subst. Lātōis ali Lētōis -idos, f Latóida (Letóida), Lat(on)ina (Letina) hči = Diana: Latoidos arae O., maestam monitu Latoida duro increpat Stat.

2. Lātōïus ali Lētōïus 3 (Λητώϊος, Λητῷος) Latin, Letin: proles O. (Metam. 8, 15) ali stirps Letoïa O. = Apolon, cum faceret Nioben orbam Latoïa (po drugih izdajah Latonia) proles O. = Apolon in Diana; subst. Lātōïus -iī, m Latin sin = Apolon: O.; Lātōïa -ae, f Latina hči = Diana O. (Metam. 8, 541, kjer najdemo v nekaterih izdajah Latonia).

3. Lātōus 3 (Λητῷος) Latin: arae O.; subst. Lātōus -ī, m Latin sin = Apolon: quem … Latous … affecit poenā O. Metron. Lātoïdēs -ae, m (Λατωϊδής) Latoíd, Lat(on)in sin = Apolon: ardentem tenuit reverentia caedis Latoiden Stat., Latoiden votis … canamus Stat. (po nekaterih rokopisih na obeh mestih Letoiden); pl. Lātoïdae -ārum, m Latoída, Lat(on)ina otroka = Apolon in Diana: Aus.

Lātōna -ae, f (lat. obl. za at. Λητώ, dor. Λατώ, ajol. Λάτων) Latóna, hči Titana Koja (Coeus, Κοῖος) in Fojbe (Phoebē, Φοίβη), po starejši bajki Zevsova soproga (še pred Hero), mati Apolona in Artemide (Diane), po mlajši bajki Zevsova ljubica, ki jo je ljubosumna Zevsova soproga Hera preganjala, dokler ni Latona po dolgi blodnji na gori Kint (Cynthus na otoku Delos) rodila božja dvojčka Apolona in Artemido: Enn. fr., Ci., V., H., L., O., Hyg. Star. gen. Lātōnās: L. Andr. ap. Prisc. — Od tod

1. adj. Lātōnius 3 Latónin: Delos V., virgo V., Luna Tib., Phoebe Col.; subst. Lātōnia -ae, f Latónina hči = Diana: V., O., Stat.

2. subst. Lātōni-gena -ae, m, f (Lātōna in genere = gīgnere) Latónin otrok: Latonigenae duo (= Apollo et Diana) O., di Sen. tr.

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.

laudō -āre -āvī -ātum (laus)

1. (po)hvaliti, proslaviti (proslavljati), (po)velič(ev)ati, hvaleč prizna(va)ti, odobriti (odobravati) (naspr. reprehendere, vituperare, accusare, culpare): laudari a laudato viro Naev. ap. Ci., quam rationem omnes non solum probant, sed etiam laudant Ci., laudantur exquisitissimis verbis legiones Ci., numquam satis laudari poterit philosophia Ci., Agesilaus … laudavit consilium eorum N., l. numen (sc. v pesmih) H., ubi haec severus te palam laudaveram H. ko sem bil pred teboj govoril … tako vzneseno, depositum laudas … pudorem H., prava laudantium sermo Sen. ph. hvalisanje, l. vocem suam, formam pietatem Suet., Cicero in Limone hactenus laudat (sc. Terentium) Suet., laudare aliquem ob ea, ob quae gratias agerem Plin. iun., l. coram in os (= gr. κατὰ στόμα ἐπαινεῖν) Ter. ali l. in faciem Lact. v obraz hvaliti; l. aliquem alicui (koga pred kom) Ter.; okrepljeno: l. aliquem ali aliquid laudibus Pl., Ci. na moč hvaliti, s pohvalami (s (po)hvalo) (po)velič(ev)ati; z in z abl. personae: id maxime in Agrippina laudare, quod (da) Germanici nepotem secum traheret T.; z in z abl. rei (pri čem, zaradi (zastran) česa): in quo tuum consilium nemo potest non maxime laudare Ci. ep., ut ad peiora iuvenes laude ducuntur, ita laudari in malis malent Q.; v pass. z gr. dat. personae: viris laudata est Ci. ep., Lucifer … laudatur Veneri Sil., Germanicus cunctis laudatus T.; pass. laudor z inf.: extinxisse nefas tamen et sumpsisse merentīs laudabor poenas V.; abs.: abi, laudo ali samo laudo Pl., Ter. dobro si opravil! dobro! prav tako!

2. occ.
a) obtožencu da(ja)ti ugodno pričevanje, zagovarjati, braniti ga: Ci. ep., Asc.
b) govoriti komu pogrebni (nagrobni) govor: Plin. iun., quem (sc. P. Africanum) cum supremo eius die Maximus laudaret, gratias egit dis immortalibus, quod … Ci., l. aliquem scripto meo (po mojem osnutku) Ci. ep., aliquem e more pro rostris l. Suet., aliquem pro contione l. Suet., laudatum corpus in foro positum, laudatum corpus sepultum est Aur.
c) pesn. = koga blagrovati, komu zavidati (kaj): agricolam laudat leti iuris peritus H.; z objektnim gen. (zaradi česa): laudabat leti iuvenem Sil.
d) kako zdravilo hvaleč odobravati, priporočati: aliquid ad aliquid Plin., apri … cerebrum contra eas (sc. serpentes) laudatur Plin.

3. koga hvaleč (pohvalno) imenovati, omeniti (omenjati), navesti (navajati): aliquem testem Pl., Cod. I., quem rerum Romanarum auctorem laudare possum religiosissimum Ci., quem enim auctorem de illo (sc. Socrate) locupletiorem Platone laudare possumus? Ci., laudare significat prisca lingua nominare appellareque; sic auctor laudari dicitur, quod est nominari Gell. — Od tod

1. adj. gerundiv laudandus 3 hvalevreden, vreden slave, vreden vsega priznanja, častivreden, pohvalen: cuius ratio etsi non valuit, tamen magnopere est laudanda V., laudande sol H., scis … istos, ut non laudandos, sic tamen esse iocos O., laudandus et ille, qui tertium consulatum meruit Plin. iun.; z abl.: armis vel rastris laudande Camers Sil.; z gen. (zaradi česa): laudande laborum Sil., vitae laudandus opacae Sil.; subst.: laudanda -ōrum, n hvalevredna dejanja: Plin. iun.

2. adj. pt. pf. laudātus 3 (po)hvaljen, (po)hvalen, hvalevreden, častivreden, (pro)slavljen, vreden slave, slaven, lep, izvrsten: vir l. Ci. ep., l. artes Ci., facies, vultus, pavo, signa O., vox Suet., saccharon laudatius India (sc. fert) Plin., quanto maiora auctioraque sunt, multo etiam tanto laudatiora sunt Gell., quae laudatissima formae dote fuit virgo O., e Caedicio campo laudatissimus (sc. caseus), feniculum laudatissimum, sampsuchum laudatissimum Plin.

Laurentum -ī, n Lavrént, staro, imenitno mesto v Laciju jugovzhodno od Ostije, nekdaj prestolnica kralja Latina: Mel., Plin. Od tod adj.

1. Laurēns -entis
a) lavréntski: ager Varr., L., arva, Tiberis V., litus O., agri O., Tib., castrum Tib.; subst. α) Laurēns -entis, n (sc. praedium) Lavrént(sko), podeželsko posestvo Plinija mlajšega pri Lavrentu: Plin. iun. β) Laurentēs -ium, m Lavrénčani, preb. Lavrenta: V., L., Laurentēs Lavīnātēs, gl. Laurolāvīnium.
b) pesn. = latínski (lácijski), rímski: Picus O., bella, populus, praeda Sil.

2. Laurēntinus 3 lavréntski: via Val. Max., Plin. iun.; subst. Laurentīnum -ī, n (sc. praedium) Lavréntsko, podeželsko posestvo Plinija mlajšega pri Lavrentu: Plin. iun.

3. Laurentis -idis (starejša obl. za Laurēns) lavréntski: Caper ap. Prisc.; kot fem.: terra Laurentis Enn. ap. Prisc.

4. Laurentius 3 lavréntski: palus Laurentia V.

Lāvīnium -iī (-vīnī V.), n Lavínij, mesto v Laciju med Lavrentom in Ardejo, ki ga je baje ustanovil Enej in ga tako imenoval na čast svoji soprogi Laviniji: L., V., Tib., Iuv. (z obl. Lāvīnō od Lāvīnum, ī, n. ali po drugih Lāvīniō = Lāvīnjō), Iust. Od tod

1. subst.
a) Lāvīniēnsēs -ium, m Lavínijci, preb. Lavinija: Varr.
b) Lāvīnātēs -ium, m, gl. Lauro-lāvīnium.

2. adj.
a) Lāvīnius 3 lavínijski: litora V., sedes Lucan.
b) Lāvīnus 3 lavínijski: litora Pr.

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.

Learchus -ī, m (Λέαρχος) Leárh, sin Atamanta in Ino, ki ga je oče v besu ubil: O., Hyg. Od tod adj. Learchēus 3 (Λεάρχειος) Leárhov: umbrae O.

Lechaeum -ī, n (Λέχαιον) Leháj(on), Korintu podrejeno primorsko mesto s pristaniščem ob Korintskem zalivu: L., Pr. — Soobl. Lechĕae -ārum, f Léheje: Plin., Stat. — Od tod adj. Lechēus 3 léhejski: sinus Lecheus Porph. = Korintski zaliv.

Lēda -ae, f in Lēdē -ēs, f (Λήδα) Léda, Testijeva hči (Thestius, Θέστιος), soproga spartanskega kralja Tindareja (Tyndareus, Τυνδάρεος); po starejši bajki je rodila Zevsu Polidevka in Heleno, hkrati pa svojemu soprogu Kastorja in Klitajm(n)estro, po mlajši pa Zevsu, ki se ji je približal v labodji podobi, dvoje jajc: iz enega sta izšla Dioskura Kastor in Polidevk (Poluks), iz drugega pa Helena: O., H. Po njeni smrti so jo častili kot boginjo Nemezis (Nemesis): Lact. — Od tod adj. Lēdaeus 3 (Ληδαῖος) Lédin, Lédinega rodu, od Léde izhajajoč: Helena V., Hermione (Hermiona, Ledina vnukinja) V., dii (= Kastor in Poluks) O., sidera Lucan. ali astrum Mart. ozvezdje Dvojčka (= Kastor in Poluks), olores, ovum Mart., Amyclae Sil. po Ledi sloveče; pesn. = spart(an)ski, (špart(an)ski): gurges Stat., Phalanthum (= Tarentum) Mart. (ker je mesto ustanovil špartanec Falant (Phalanthus, Φάλανϑος)).

Leleges -um, acc. -as, m. (Λέλεγες) Lélegi, predgrško (pelazgijsko) pleme, ki je prebivalo raztreseno po Grčiji (Bojotija, Megara, Pilos, Fokida, Lokrida itd.) in Mali Aziji: V., O., Lucan., Plin. Od tod adj.

1. Lelegēis -idis, f (Λελεγηΐς) léleška, ázijska: nymphae O.; kot subst. = Lelegéida = Léleško (mesto), staro ime Mileta (po njegovih nekdanjih prebivalcih): Plin.

2. Lelegēius 3 (Λελεγήϊος) léleški, mégarski: moenia (= Megara) litora O.

Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.