Franja

cutis -is, f (prim. gr. σκῦτος koža, usnje, κύτος odevek, koža, ἐγκυτί[ς] do kože, lat. scūtum, obscūrus) skoraj le pesn. in poklas.

1. gladka, tanka, mehka človeška, živalska, tudi rastl. koža, polt: nihil ultra … cutem morti concesserat atrae H., non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., dura c. O. suha, napeta, vix habeo tenuem, quae tegat ossa, cutem O., adducitque cutem macies O., clamanti cutis est summos direpta per artus O., c. oris Cu. na obrazu, detrahere alicui cutem Sen. ph., summam cutem stringere Sen. ph. povrhnjico, c. aegra Pers.; preg.: cutem curare H., Iuv. (gl. cūrō II., 4.), intra suam cutem cogere aliquem Sen. ph. (pri)siliti koga, da se s samim seboj zadovolji, ego te intus et in cute novi Pers. poznam te od znotraj in od zunaj = skoz in skoz, cute perditus Pers. „znotraj bolan“ = duševno popolnoma propadel; živalska koža: rana rursus intendit cutem Ph. se je spet napihnila, c. anguis O. kačji olevek = cutis, quam relinquunt angues Plin.; cutes cervorum Plin., piscium cute se velare Mel., quod solidior sit cutis beluis, decentior dammis, densior ursis, mollior fibris Sen. ph.; tudi ustrojena živalska koža, usnje: calceus est sartā terque quaterque cute Mart.; koža rastlin in sadja, lupina: c. casiae, lauri, nucleorum, glandium, uvarum Plin.

2. odevek, ogrinjalo, pokrivalo: obductā nubium cute Plin., in summa terrae cute Plin. na površju.

3. pren. ovoj, zunanjost, površje: sufficiat imaginem virtutis effingere et solam, ut sic dixerim, cutem Q., tenera quaedam elocutionis c. Q., c. prima ac species sententiarum Gell.

Opomba: Nenavaden acc. sg. cutim: Ap.

cybiārius -iī, m (cybium) = cybiosactēs: Arn.

Cyclōps -ōpis, acc. -ōpem in -ōpa, m (Κύκλωψ iz κύκλος in ὤψ = Okroglooki) Kiklop, večinoma v pl. Cyclōpēs (pesn. -ōpĕs) -um, acc. -ōpēs in -ōpas, m Kiklopi, prastaro mitično ljudožersko pleme v Grčiji in Italiji. Kiklopi so imeli ogromna telesa in le eno oko v glavi; po Homerju so živeli na Siciliji (na Etni?) in se ukvarjali z živinorejo. Baje so zgradili kiklopske zidove in izumili kovaštvo ter bili Vulkanovi kovaški pomočniki, ki so Jupitru kovali strele, drugim bogovom pa orožje. Pozneje (po Heziodu) so jih imeli za sinove Urana in Gaje (pravzaprav so Kiklopi poosebljena hudourna sila). Sg. Cyclops (= Polyphemus): Cyclops alter multo importunior Ci. (o Veru [Verres]), ut speciosa dehinc miracula promat, … cum Cyclope Charybdin H., nisi per luctus licuit Cyclopis amorem effugere O.; met. Kiklop = pantomima, ki komično prikazuje Polifemovo ljubezen do Galateje: pastorem saltaret uti Cyclopa rogabat H., ut qui … agrestem Cyclopa movetur H. V pl.: Sen. tr., Mel., non enim te puto esse eum, qui Iovi fulmen fabricatos esse Cyclopas in Aetna putes Ci., Cyclopum educta caminis moenia conspicio V., dum graves Cyclopum Volcanus ardens urit officinas H., fabricam ferream invenerunt Cyclopes Plin. — Od tod adj. Cyclōpius 3 (Κυκλώπιος) kiklopski: regna, libido Sil., tela (strele) Cl., Cyclopia saxa
a) skalnato sicilsko obrežje: V., Sil.
b) skalnato mikensko zidovje: Sen. tr. Cyclōpēus 3 (Κυκλώπειος) kiklopski; le subst. Cyclōpēa -ōrum, n pantomimično prikaz(ov)ani mit o Kiklopu Polifemu: Cyclopea ludere Vop.

Opomba: Pesn. je y večinoma dolg po stavi, redko je kratek: tela … manibús fabricáta Cyclópum O.

cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

2. kot zemljepisno ime
a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
b) mesto ob Fazidu: Mel.

3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).

Cydōnēa -ae, f (*Κυδωνεία) Kidoneja,

1. otok pri Lesbu: Plin.

2. = Cydōnia.

Cyllēnē -ēs, f (Κυλλήνη) Kilena,

I. severovzhodno obrobno arkadijsko gorovje, roj. kraj Merkurja in njemu posvečeno: V., L. idr. Od tod

1. subst. Cyllēnidēs -ae, m Kilenid = kilenski rojenec, rojen na Kileni: M. (o Merkurju).

2. adj.
a) Cyllēnius 3 (Κυλλήνιος) α) kilenski, s Kilene: Cyllenia proles (= Mercurius) V., ales Val. Fl., Cl., caduceator ille Cyllenius Arn., mons Cyllenius (= Cyllene) Mel.; kot subst. Cyllēnius -iī, m Kilenec (= Merkur): V., O. β) = Merkurjev: proles (= Cephalus, Merkurjev in Kreuzin sin) O., ignis (= premičnica Merkur) O.
b) pesn. soobl. Cyllēnēus 3 (*Κυλλήνειος) α) kilenski: vertex O., Pheneus Cat. ob Kileni. β) = Merkurjev: fides (strune, lira) H., kot ozvezdje: Ci. (Arat.); testudo Cyllenea O. lirasta ženska pričeska.
c) Cyllēnis -idis, acc. -ida, f kilenska ali Merkurjeva: Cyllenis harpē O., Lucan. od Merkurja prejet, planta Sil. —

II. primorsko mesto s pristaniščem in ladjedelnico v severozahodni Elidi: L., Mel., Plin. —

III. Nimfa, Merkurjeva rejnica: Serv., P. F.

cymbalāris -is, f (cymbalum) bot. = cotylēdōn: Ap. h.

cymbalītis -idis, f (gr. κυμβαλῖτις) bot. = cotylēdōn: Marc.

Cȳmē -ēs, f (Κύμη) Kima,

1. = Cūmae -ārum, f: Sil., Stat.

2. mesto v Eolidi, roj. kraj Hezioda in Efora; od tod je izšla naselbina Kume (Cumae) v Kampaniji: N., L., T. idr. — Od tod adj. Cȳmaeus 3 (Κυμαῖος)

1. gl. Cūmae.

2. kimski, iz (eolidske) Kime: Varr., Col., fundus, Athenagoras Ci.; kot subst. Cȳmaeī -ōrum, m Kimci, preb. Kime: L.

cymindis -idis, f (gr. κύμινδις) = cybindis.

cynicus 3 (gr. κυνικός)

1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.

2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv.

cynomorion -iī, n (gr. κυνομόριον) bot. = orobanchē: Plin.

Cynos (gen. sg. = κυνός) flūmen Pasja reka v Arabiji: Plin.

cypros -ī, f (gr. κύπρος) ciper, ciprovo drevo, ki raste poseb. na Cipru in v Egiptu: Plin., Vulg.; tudi dišeče ciprovo olje, pripravljeno iz cvetov tega drevesa (= cyprinum): Plin.

Cypros in (v prozi nav.) Cyprus -ī, f (Κύπρος) Ciper, rodoviten, z ladjedelskim lesom in bakrom bogat otok na vzhodnem koncu Sredozemskega morja, prastaro središče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja, prejetega od Sircev; otočani so bili izvrstni kovinarji (zlasti bakrarji) in tkaninski obrtniki: Ci. idr. — Od tod

I. adj.

1. Cypriacus 3 (Κυπριακός) ciprski: expeditio Val. Max., carmen Fulg.

2. Cypricus 3 ciprski: laurus Ca.

3. Cyprius 3 (Κύπριος)
a) ciprski: rex Ci., merces, trabs H., tellus (= Cyprus) O., lactuca Col., laurus Plin.; poseb. aes Cyprium Vitr. ali samo Cyprium -iī, n (od koder v pozni lat. cyprum, cuprum) Plin. ciprska rdeča med, bakrena ruda, baker; kot subst. α) Cypria -ae, f Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Tib. β) Cypriī -ōrum, m Ciprci, Ciprčani, preb. Cipra: Ci. ep., N., Cu., Plin.
b) bakren: aerugo, pyxis, vas, mortaria Plin. —

II. subst. Cypris -idis, acc. -ida, f (Κύπρις) Kiprida, Ciprida, Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Aus., Prud., M.

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Cytae -ārum, f (Κύται ali ἡ Κύταια) Kite (Cite), mesto v Kolhidi, Medejin roj. kraj: Plin. — Od tod

1. adj. Cytaeus 3 (Κυταῖος) kitski (citski), pesn. = kolhidski: terrae (= Colchis) Val. Fl., Cytaei proceres Val. Fl.; subst. Cytaeī -ōrum, m Kolhijci: Val. Fl.

2. subst.
a) Cytaeis -idis, f (Κυταιΐς) Kičanka (Cičanka), Kolhijka (= čarovnica Medeja): Pr.
b) Cytāīnē -ēs, f (*Κυταΐνη) = Cytaeis: Pr.

Cythēra -ōrum, n (τὰ Κύϑηρα) Kitere (Citere) (fem. pl.) ali Kitera (zdaj Citera), otok pred Lakonskim zalivom (Cerigo), slaven po prastarem češčenju boginje Afrodite (Venere), ki naj bi se rodila iz morske pene in tukaj stopila na kopno: V., O., Plin. idr. — Od tod adj.

1. Cytherēus 3 (Κυϑέρειος) kiterski (citerski), iz Kitere (Citere): Venus H., tudi samo subst. Cytherēa -ae, f (Κυϑέρεια): H., O., Tib., Pr. ali Cytherēïs -idis, f (gr. Κυϑερηΐς): O. Kiterka (Citerka), kiterska (citerska) boginja.

2. Cytherēïus 3 (Κυϑερήϊος)
a) kiterski (citerski): litora O.
b) Venerin, Veneri posvečen: heros (Aeneas) O., proles (= Hermione) Stat., ignis (= stella Veneris zvezda Venera) Sil., mensis (= Aprilis) O., ales Sil. (o golobu); subst. Cytherēïa -ae, f. Cytherēa: O.

3. Cytherēïas -adis, acc. pl. -adas, f (*Κυϑερήϊας) kiterska (citerska) = Venerina, Veneri posvečena: columbae O.

4. Cythēriacus 3 (*Κυϑηριακός)
a) kiterski (citerski): aquae O.
b) Venerin, Veneri posvečen: myrtus O., columbae Poeta ap. Sen. ph., concha, nectar Mart.

D, d četrta črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

1. D. = Decimus (rimsko ime).

2. a. d. = ante diem.

3. D. M. = Diis Manibus.

4. D. D. = dono dedit ali donum dedit.

5. D. D. D. = dat, donat, dedicat. — Kot številka nam. IↃ (polovica od ⅭIↃ) = 500.

daemōn -onis, acc. sg. -onem in -ona, acc. pl. -onēs in -onas, m (gr. δαίμων)

1. = genius duh: Ap.

2. posebno hudoben duh, zli duh, bes, demon, hudič: Eccl., correptus daemone Eccl. od hudiča obseden. — Kot nom. propr. Daemōn -onis, m (Δαίμων) Daimon, grški kipar: Plin.