Franja

clēmēns -entis, adv. clēmenter

1. o bitjih
a) o osebah krotek, krotkosrčen, blag, blagosrčen, mil, milostljiv, prizanesljiv, dober = dobrosrčen: clementi animo ignoscere Pl., animo benigno in illam et clementi fui Ter., cupio... me esse clementem Ci., clementes iudices Ci., clemens legis interpres L., idem (Epaminondas) continens, clemens patiensque N., quod viro clemens misero peperci H., dominus non minus severus quam facilis et clemens Suet., Germanicus... erat, ut rettuli, clementior T., vir... ab innocentia clementissimus Ci., clementer ferre aliquid Ci., leniter hominem clementerque accepit Ci., clementer a consule accepti L., clementer respondit Ph., clementer tractare aliquem Plin. iun., aliquid clementius aequo accipere Lucr., victoria civili clementissime uti Sen. ph., clementissime scribere de aliquo Gell.
b) o živalih krotek: clementius genus columbarum Varr., caudam... clementer et blande movere Gell. (o levu).

2. pren.
a) o abstr. krotek, pohleven, mil(osten), rahel, lahen, miren: vita rustica, servitus Ter., clementia accolarum ingenia L., cl. castigatio, consilium Ci., rumor L. ne vznemirjajoča, sententia clementior L., clementissima suffragia populi Val. Max., clementer factum Ci. milostno dejanje.
b) o stvareh: o zraku, vremenu ipd. mil, lahen, ne hud, ne oster, prijazen, ugoden: flamen Cat., aër Amm., clementior dies, hiems Col., clementior auster Stat., spirent clementius austri Stat.; o vodovju miren, tih: mare Gell., eos campos (Tigris) clementiore alveo praeterit Cu. z mirnejšim tokom, clementissimus amnis O. reka, ki najmirneje teče; (o gorah, hribih) polóžen, zlóžen, ne strm: clivulus Ap., collis clementer et molliter assurgens T., clementer editum iugum T.; enalaga: si qua clementius accedi poterant (iuga) T. zložneje, brez truda.

Cōcȳtos (Cōcȳtus) -ī, m (Κωκυτός iz κωκύω tulim, jokam) Kokit (= reka jokanja, tožbe), mitološka reka v podzemlju: Ci., V., H., Amm. Od tod adj. Cōcytius 3 in Cōcȳtus 3 kokitski: Cocytia virgo (= Alecto) V., Cocyta aqua Petr., Cocytia aequora Cl.

Cophēs² -ētis, pa tudi Cophēn -ēnis, acc. Cophēta in Cophēn, m Kofet, Kofen,

1. pritok Inda med Indijo in Ariano: Mel., Plin.

2. reka in mesto pri Arahoziji: Plin.

Crāthis -idis, acc. -im, abl. -ī in -ide, m (Κρᾶϑις) Kratid, mejna reka med Lukanijo in Brutijskim (zdaj Crati): O., Plin.

Crustumium -iī, n Krustumij,

1. umbrijska reka: Lucan., Plin.

2. gl. Crustumeria.

Cyaneos -ī, m (Κυάνεος Temnomodri) Kianej, reka v Kolhidi: Plin.

cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

2. kot zemljepisno ime
a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
b) mesto ob Fazidu: Mel.

3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).

Cydnos (Cydnus) -ī, m (Κύδνος) Kiden, reka v Kilikiji pri Tarzu: Ci., O., Cu. idr.

Cynāpēs -ae, m, po drugih Cynāpsēs -is, m Kinap(s), azijska reka, izlivajoča se v Črno morje: O.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

dēvolvō -ere -volvī -volūtum

1. dol (z)valiti: saxa … praecipitata muro in musculum devolvunt C., d. cupas de muro in musculum, clipeos e muris Cu., auratas trabes V., corpora in humum O.; occ. (pesn.): aliquem vitā suā d. Pl. s sveta spraviti, fusis mollia pensa devolvunt V., Pindarus … per audaces nova dithyrambos verba devolvit H. vali po drznih ditirambih kakor deroča reka nove besede, agmen moenibus d. Lucan. hitro speljati.

2. med. devolvi dol valiti se, dreti, pasti (padati) = na tla zvaliti se, zvrniti se, zgruditi se: veluti monte praecipiti devolutus torrens L., Tigris … praeceps inter saxa devolvitur Cu., iumenta cum oneribus devolvebantur L., devolvi scalis, ex praecipiti Cu., lectulo Sen. ph., devolutis tonitribus di sunt locuti Ph. ob bučnem grmenju, iterum (intestinum) cum quodam quasi murmure devolvitur Cels.; pren. (nazaj) pogrezniti se, ponižati se: devolvere (imp. med.) retro ad stirpem L., eo devolvi rem L. do tega je prišlo, ad spem estis inanem pacis devoluti Ci. prišli ste, devolvi ad otium et inertiam Col., in ultima flagitia Aug., inde sermo devolutus est ad monasteriorum greges Aug.

Diabās -ae, m (Διάβας) Diabas, reka v Asiriji: Amm.

difficultās -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi (pri L. in Gell.) -ium, f (difficilis)

1. težava, težavnost, ovira: Pl., Ter., L., Cu. idr., in agendo difficultatem habet Ci., habere videtur ista res difficultatem Ci., d. dicendi, discendi, ineundi consilii Ci., navigandi, belli gerendi, pontis faciundi C., erat in magnis Caesaris difficultatibus res, ne … flumine impediretur C. Cezarjev položaj je bil zelo težaven, ker se mu je bilo bati, da ga bo reka ovirala, magnam haec res Caesari difficultatem … afferebat, si … uno loco legiones contineret, ne … cuncta Gallia deficeret C., d. et labor Q.; z inf.: veras (gemmas) a falsis discernere magna difficultas (est) Plin.

2. occ.
a) (telesna) težava, tegoba: C., corporis Cels.
b) težavna okoliščina, zoprn položaj: ut temporis d. tulit Ci., propter rerum difficultatem Ci., ex difficultate rerum S.
c) težava = sila, nuja, stiska, zadrega, pomanjkanje; večinoma z objektnim gen.: expositis suis difficultatibus Ci., d. annonae, navium Ci., rei frumentariae Ci., rei nummariae Ci.; z adj.: d. domestica ali nummaria ali pecuniaria Ci. denarna stiska.

3. pren. trmoglavost, čemernost, neprijaznost, neznosnost: multorum … difficultatem exsorbuit Ci.

Draus (Plin.) ali Dravus (Fl.) -ī, m (prim. nem. Drau) Drava, panonska reka.

Druentia -ae, m Druencija, reka v Narbonski Galiji (zdaj Durance): L., Sil., Aus., Amm.

Dūbis -is, m Dubis, reka v belgijski Galiji, (zdaj Doubs): C.

Duranius -iī, m Duranij, galska reka (zdaj Dordogne): Aus., Sid.

Dyraspēs -is, m Dirasp, skitska reka: O.

Elōrus (Helōrus) -ī, m (Ἔλωρος, Ἕλωρος, zdaj Tellaro) Elor (Helor), reka na vzhodni obali Sicilije: V., Sil.; ob njenem ustju mesto Elōrus (Helōrus) -ī, f (Ἔλωρος, Ἕλωρος) Elor (Helor): L., Plin. Od tod adj. Elōrius (Helōrius) 3 elorski (helorski): Helloria Tempe O. helorska dolina; subst. Elōrīnī (Helōrīnī) -ōrum, m Elorijci (Helorijci), preb. (h)elorskega mesta: Ci.

Enīpe͡us -peos, lat. -peī, voc. -pe͡u, m (Ἐνιπεύς) Enipej,

1. velika reka v Tesaliji (zdaj Enipévs), ki se izliva v reko Apidan in s to v Penej: V., O., Plin., Lucan., Val. Fl.; pooseb. kot bog te reke: O., Pr.

2. rečica v Pieriji, ki izvira na Olimpu: L.

3. ime rimskega mladeniča: H.