Franja

Vettius 3 Vétij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so

1. L. Vettius Lucij Vetij, Katilinov sozarotnik: Ci.

2. Vettius Valens Vetij Valens (Valent), sloveč zdravnik, Mesalinin ljubimec: T.

3. Vettius Bolānus Vetij Bolan, cesarski namestnik v Britaniji v času cesarja Vespazijana: T.

Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon

1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.

2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.

3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.

4. neki zdravnik: Cels.

5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. — Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.

Zōpyrus -ī, m (Ζώπυρος) Zópir

1. fiziognom (liceslovec) v Sokratovem času: Ci.

2. plemenit Perzijec, Megabizov sin, ki se je na zelo krut način sam pohabil in s tem pripomogel, da je kralj Darej Histasp osvojil Babilon: Iust.

3. zdravnik: Cels.

4. umetnik cizeler (caelator): Plin.

5. retor iz Klazomen: Q.