Franja

Corydōn -ōnis, m (Κορύδων = Čopasti škrjanec) Koridon, grško moško ime,

1. samogovoreče ime pojočega pastirja: Pr., Col., ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V. mi je Koridon pravi Koridon (= pravi škrjanec).

2. neki Gigant: Hyg.

Corythus -ī (Κόρυϑος) Kórit,

1. kot fem. mesto v Etruriji, pozneje Cortōna: V.

2. kot masc.
a) mitični ustanovitelj in heroj tega mesta, Jupitrov sin, Jazijev in Dardanov oče in praded trojanske kraljeve rodbine: Sil., Serv., Corythi penetravit ad urbes V. = do etrurskih mest.
b) Perzejev tovariš: O.
c) Parisov in Enonin (Oenōnē) sin: O.
č) neki Lapit: O.

Cossutius 3 Kosucij(ev), ime rimskega rodu; znan je poseb. neki stavbenik s tem imenom: Vitr.; Cossutia Kosucija, prva Cezarjeva žena: Suet.

Cratō -ōnis, m (Κράτων) Kraton, neki zdravnik: Cels.

crepundia -ōrum, n (prek *crepundus: crepāre)

1. klopotec, klepetec, ropotulja, poseb. kot otroška igrača: Plin., Prud., cr. puerilia Val. Max.; kot razpoznavno znamenje, ki so ga obesili okrog vratu izpostavljenim otrokom: cistella … cum crepundiis, quibuscum hodie filiam inveni meam Pl., quoniam totum me non naevo aliquo aut crepundiis, sed corpore omni videris velle cognoscere Ci.; pozneje tudi = plenice: ex palliolo purpureo crepundia facere Vop.; pren.: inter ipsa oriundi crepundia Amm. = v zibeli.

2. neka škrebetajoča glasbila, škrgetci, kastanjete: tympana et crepundia Iust.

3. neki amulet: quaedam sacrorum crepundia Ap.

Critolāus -ī, m (Κριτόλαος) Kritolaj,

1. peripatetik, l. 155 atenski poslanec v Rimu skupaj s peripatetikom Karneadom in stoikom Diogenom: Ci., Gell., Tert.

2. vojskovodja ahajske zveze l. 147: Ci., L. epit., Fl.

3. neki Sicilec iz Hene: Ci.

cucutia -ae, f kukucija, neki sadež: Plin. Val.

cyamiās -ae, f (gr. κυαμίας), po drugih cyamēa -ae, f (gr. κυαμεία) kiamija, kiameja, bobovec, neki dragulj: Plin.

Cydōn¹ -ōnis, m (Κύδων) Kidon, neki Rutulec, Forkov sin: V.

cyitis, f (gr. κυιτίς) ciitida, neki dragulj: Plin.

cyna -ae, f kina, neki bombaževec v Arabiji: Plin.

Cyrsilus -ī, m (Κυρσίλος) Kirsil (Cirzil), neki Atenec: Ci.

Cyzicos -ī, f: O. (z acc. -on), ali Cyzicus -ī, f: Pr., Fl., ali Cyzicum -ī, n: Mel., Plin.; odvisni skloni z nedoločnim nom.: gen. Cyzici S. fr., acc. Cyzicum Ci., L., S. fr., Vell.; (Κύζικος) Kizik (Cizik), mesto ob južnem obrežju Propontide ob zemeljski ožini, ki veže polotok (Cyzicus) s celino; mesto, ki je slovelo po trgovini in rodovitni okolici, je baje ustanovil neki Cyzicos (-us) Kizik (Cizik), kralj Dolioncev (Dolionēs), Enejev (Aeneus; od tod urbs Aenīdae = Cyzicus: Val. Fl.) sin: Hyg., Mel. — Od tod adj. Cyzicēnus 3 (Κυζικηνός) kiziški (ciziški), iz Kizika (Cizika): Varr. fr., Vitr., Plin.; subst. Cyzicēnī -ōrum, m Kizičani (Cizičani), preb. Kizika (Cizika): Ci., Plin., Suet., T.

dactylus -i, m (gr. δάκτυλος prst -a); pren. prst, daktil, prstu podobna stvar,

1. = datelj: Plin., Pall.

2. = dactylis: Col.

3. neka školjka: Plin.

4. neki dragulj: Plin.

5. neka trava (Panicum dactylon, Linn.).

6. v metriki stopica —⏑⏑, daktil, ker ima kakor prst tri neenake člene: Ci. idr.

7. Dactylī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) idski Daktili, ki jih Ci. latini z Idaei Digitī, starodavni demoni, Kibelini svečeniki v Frigiji blizu gore Ide in pozneje na Kreti, poistoveteni s Koribanti. Njihova imena so: Kelmis (Topilec), Damnameneus (Kladivo), Akmon (Nakovalo); pripisovali so jim obdelovanje železa: Plin.

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

Damasippus -ī, m (Δαμάσιππος) Damazip,

1. propadli kupec in nerazsodni občudovalec stoiških naukov (ki pa najbrž ni zgodovinska oseba): H.

2. neki gledališki igralec: Iuv.

3. priimek Licinijevega rodu, npr. L. Licinius Dam. Lucij Licinij Damazip, zloglasni Marijev privrženec, ki je dal kot pretor l. 82 usmrtiti mnogo Sulovih pristašev, pozneje pa je bil na Sulovo povelje sam usmrčen: Ci. ep., S., Vell., Val. Max.

Dāmōn -ōnis, m (Δάμων) Damon,

1. sloviti pitagorejec v Sirakuzah, Fintijev (Phintias) prijatelj: Ci., Val. Max.

2. slavni atenski glasbenik, Sokratov učitelj: Ci., N.

3. neki pastir: V.

Delās -ae, m (Δέλας) Delas, neki Frigijec: Plin.

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

Dēmoleōn -ontis, m (Δημολέων) Demoleont, neki Kentaver: O.