Franja

ganta -ae, f (germ. izpos., prim. nem. Gans in lat. anser) bela goska, menda gaga: PLIN., VEN.

gaulus -ī, m (gr. γαυλός)

I. čolničku podobna posodica, čaša, korec: PL. –

II. (gr. γαῦλος) (feničanska) trgovska ladja: GELL., P. F. –

III. (menda tuj.) = merops: ISID.

gāvia -ae, f neki ptič, menda galeb: PLIN., AP., CAEL.

gelōtophyllis -idis, acc. -ida, f (gr. *γελωτοφυλλίς) menda neke vrste zlatica; njen sok je baje človeka dražil k smehu: PLIN.

gemursa -ae, f (najbrž iz gemma brst, oko (na trti) in *ursa (iz glag. urgere pf. ursi) pritisk, tiščanje) majhna oteklina med prsti na nogi, menda „kurje oko“: PLIN., P. F.

gilvus (v pozni lat. gilbus) 3 (menda kelt. ali semit. izpos.) izabelast = belkastorumen, rjavkastorumen (le o konjih ali njihovi barvi): equi VARR. AP. NON., V., color deterrimus ... gilvo (est) V. color (equi) PALL., ISID.

gingidion -iī, n (gr. γιγγίδιον) bot. v Siriji rastoča rastlina, menda francoski koren (Daucus gingidium, LINN.): PLIN.

glaux, glaucis, f (gr. γλαῦξ) bot. rastlina, imenovana tudi eugalacton („ki dela dobro mleko“), menda sračja nožica, ubojna trava (Senbiera canopus, LINN.): PLIN.

glōssopetra -ae, f (gr. γλῶσσα jezik in πέτρα kamen) človeškemu jeziku podoben dragulj, menda okamenel zob morskega volka: PLIN.

Graecī -ōrum, m (Γραικοί) Grki. Γραικοί so bili prvotno Epirci okrog Dodone, Rimljani pa so to ime prenesli na vse Grke. Grāī (Grāiī) pomeni Grke kot junaški narod klasične starodavnosti, Graeci je le zemljepisni pojem, Graeculus (gl. Graeculus) zaničlj. ali iron. izraz. Večinoma pl. Graeci: ENN., CI., L., H., T. idr.; redkeje sg. Graecus -ī, m Grk: Graecus apud Graecos non de culpa sua dixit CI., Graecus ignobilis L. Graeca -ae, f Grkinja: Graecus et Graeca L., Graecus Graecaque PLIN. Kot adj. Graecus 3, adv. ē, grški: pecudes PL. (menda) tarentske ovce, Graeca fide mercari PL. za gotov denar, Gr. homines CI., Gr. litterae CI. v Grčiji (poseb. v Atenah) cvetoče vede (govorništvo, filozofija idr.), historia Gr. CI. v grškem jeziku pisana rimska zgodovina, res Graecae CI. grški spisi, grščina, ludi Gr. CI. igre grške vsebine, Graeco more bibere CI. = napijati si s krožečo čašo (in navajati ime), Gr. via CI. EP. (menda) = pot v Veliko Grčijo, vocabulum Gr. GELL., nux Gr. MACR. mandelj, ad Kalendas Graecas (gl. Calendae), Alazon Graece huic nomen est comoediae PL., Graece loqui CI., Graece scire CI. znati grško (govoriti), Graece nescire CI., Acilius, qui Graece scripsit historiam CI., pronuntiare poëmata Graece et Latine N., Graece nosti? VULG. znaš grško? Kot subst. Graecum -ī, n in Graeca -ōrum, n grško, grški jezik, grščina, grško slovstvo: e Graeco in Latinum convertere CI. ali ex Graeco transfere Q. prevajati, Graeco melius uti, a Graeco ductum esse Q., Graeca leguntur in omnibus fere gentibus CI., semper cum Graecis Latina coniunxi CI., cum Graeca scribimus Q., sicut in Graecis accidit Q., vertere Graeca in Latinum Q.

gromphaena -ae, f bot. gromfena, neka rastlina, menda trobojni ščir (Amaranthus tricolor, LINN.): PLIN.

grȳps, grȳpis (grȳphis) acc. pl. -as, m (gr. γρύψ; prim. gr. γρῡπός zakrivljen, γρυπόω krivim, γρύψ, γρυπός = lat. grȳps)

1. mitološka pošast s krilatim levjim telesom in orlovsko glavo; krilati lev, orlolev: PLIN., PRISC., CL. (z acc. sg. grypha), SID. Po Herodotu so orlolevi čuvarji notranjeazijskih zlatih rudnikov in se bojujejo z Arimaspi, ki so vedno na konjih; od tod sovraštvo med orlolevi in konji; preg.: iungentur iam grypes equis V. = nemogoče bo mogoče. – Soobl. grȳpus -ī, m: MEL., PLIN.

1. kot priimek Grȳpus -ī, m Grip = Krivonos(an): IUST.

2. neka ujeda, menda jastreb ali brkati ser: VULG.

gutta -ae, f

I. kaplja, kanec, sraga: PLIN., P. VEG., AUG., SID., guttae lacrimarum NAEV. FR., cruentae (kot zlosrečno znamenje) O., imbrium quasi cruentae CI., sanguineae O. ali manantis sanguinis CU., imbris LUCR., Phaëthontis ali sucina gutta MART. = jantar, g. Arabica AP. menda mirino olje, g. (o smoli) VULG.; preg.: gutta cavat lapidem O.; pren. kapljica, malce: certi consilii PL., Veneris dulcedinis in cor stillavit gutta LUCR. –

II. metaf.

1. guttae kapljičaste pike, lise, pege, npr. na čebelah: V.; na kuščarjih, kačah: O.; na pajkih, kamnih: PLIN.

2. gutta kot arhit. t. t. zobek, zobkovanje = okrasek pod trirezko dorskega stebrovja: VITR. – Gutta -ae, m Gúta, rim. priimek: CI.

Opomba: Star. gen. sg. guttāī: LUCR.

haemorrhois -idis, acc. pl. -idas, f (gr. αἱμοῤῥοΐς)

1. (medic. t. t.) zlata žila, hemoroidi: Cael., Amm.

2. neka strupena kača, menda grižnik, modras, po katerega piku priteče iz rane mnogo krvi: Cels., Plin., Lucan., Ven. (ki piše hemorrois).

halicācabon -ī, n (gr. ἁλικάκαβον) ali halicācabus -ī, f halikakab, bot. menda rdeča punčica: Cels., Plin.

Hecata -ae, f: Pl., Ci., Tib., Ap., Arn. ali Hecatē -ēs, f (Ἑκάτη = Daljnostrelka) Hékata, hči Titana Perzaja (Persaeus) ali Perza (Perses) in Asterije, na nebu mesečna boginja (menda zaradi trikratne spremembe lunine svetlobe), tritelesna ali vsaj triglava; v podzemlju boginja čarovništva, pogosto so jo istovetili z Diano ali Prozerpino: Sen. tr., Ap., Cl., tonat ore … tergeminam Hecaten V., vocans Hecaten, caeloque Ereboque potentem V., Hecaten vocat altera, saevam altera Tisiphonen H., triceps Hecate O., residens altis Hecate Perseia lucis Val. Fl. — Od tod adj.

1. Hecatēïus 3 (Ἑκατήιος) Hékatin, pesn. = čarodejen, čarodelen, čaroven: carmina O., Aulis Stat.

2. Hecatēis -idis in -idos, f čarodejna, čarovna: herba O.

helenium -iī, n (gr. ἑλένιον) bot. helenij, menda isto kot inula, veliki oman (Inula helenium Linn.): Plin.

helxīnē -ēs, f (gr. ἑλξίνη) helksina, bot., menda divji žafran (Carthamus tinctorius Linn.): Plin.

hēmeris -idis, f (gr. ἡμερίς) hemerida, hrast s sladkim sadjem, menda poletni hrast, nitnik: Plin.

hippos -ī, m (gr. ἵππος) neka morska riba, menda morski konjiček: Plin.