Franja

Consingis -is, f Konsinga, žena bitinijskega kralja Nikomeda: Plin.

Cōnstantia -ae, f Konstancija,

1. rimsko žensko ime.
a) sestra Konstantina Velikega: Lact.
b) hči Konstantina Velikega, Gracijanova žena: Amm.

2. mestno ime.
a) Iulia Constantia Julija (Julijeva) Konstancija, mesto v betski Hispaniji: Plin.
b) Constantia Iulia Julijeva Konstancija, mestna občina v Hispaniji, imenovana tudi Laconimurgi (zdaj Constantina): Plin.
c) Iulia Constantia Zilis Zilska Julijeva Konstancija, mavretansko mesto: Plin.

cōnsulāris -e (cōnsul)

1. adj. konzulov, konzulski, bivšega konzula, konzula dostojen: aetas Ci. za konzulstvo po zakonu določena najnižja starost 43 let, auctoritas, auspicia Ci., candidatus Ci. potegovalec za konzulstvo, comitia Ci. konzulske volitve, familia Ci., Suet. ali domus Plin. katere član je bil kak konzul, imperium Ci., C., S., leges L. dani od konzulov, provincia C., provinciae Ci., locus Ci. častni sedež bivših konzulov (v senatu), officium Ci. ali officia Plin. iun., libido Ci., exercitus L. pod poveljstvom konzula, fasces, munera (= officia) L., impedimenta L., tribuni militum consulari potestate L. (gl. tribūnus), oratio L. konzula dostojen govor, res operosa ac minime consularis L. nikakor ne dostojna konzula (konzulov), animus L. ali animi Plin. iun., lictor H., senex T. star konzul, legatus Suet. (gl. pri 2. b), femina Suet. žena bivšega konzula, ornamenta Suet., insignia T., arma, vindicta Vell., via Plin., Dig., adoptio Q. po bivšem konzulu, vinum Mart. imenovano po konzulu, v čigar letu je bilo pridelano, consulari patre genitus Plin. iun. sin bivšega konzula, c. cura et sollicitudo Plin. iun. ki se nanaša na konzulstvo, quam consulare Plin. iun. konzulski navadi primerno. — Od tod adv. cōnsulāriter konzulsko, konzula dostojno: vita omnis c. acta L.

2. subst. cōnsulāris -is, m
a) mož konzulskega dostojanstva, poseb. bivši konzul, konzular: occisus est cum liberis M. Fulvius consularis Ci., egregios consules habemus, sed turpissimos consulares Ci. ep., accidit casu, ut legati Prusiae Romae apud T. Quinctium Flamininum consularem cenarent N., consulares omnes itemque senatus magna pars sententiam eius (Catonis) laudant S.; popolno vir consularis Plin. iun., Suet. ali consularis homo: mortem ego vir consularis timerem? Ci., M. Silanum consularem hominem accusavit Ci.; tako tudi filius ali frater consularis Vell.
b) v cesarstvu = cesarski namestnik (legat) s konzulskim činom (četudi prej ni bil konzul) v provincah: consularis Pannoniae T., addique … opinionem (iubet) Syriam provinciam Agricolae destinari, vacuam tum morte Atilii Rufi consularis T., consularium primus Aulus Plautius praepositus T., Oppio Sabino consulari oppresso Suet., unum et alterum consulares, oblatis provinciis non aucus a se dimittere, usque eo detinuit, donec … Suet.; popolno consularis vir ali c. legatus ali c. rector: consularibus viris, quos singulos cuiusque provinciae negotiis praeposuisset Suet., ut … Hispaniam et Syriam per aliquot annos sine consularibus legatis habuerit Suet., Cappadociae … legiones addidit consularemque rectorem imposuit Suet.

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

Cossutius 3 Kosucij(ev), ime rimskega rodu; znan je poseb. neki stavbenik s tem imenom: Vitr.; Cossutia Kosucija, prva Cezarjeva žena: Suet.

Dēïanīra -ae, f (Δηϊάνειρα) Dejanira, Etolka, hči kalidonskega kralja Eneja (Oeneus), Meleagrova sestra, zadnja žena Herkula, ki mu je poslala s strupeno Nesovo krvjo namočeno obleko in bila s tem nehote vzrok njegove mučne smrti; kesaje se je obesila: Ci., O., Hyg.

Dēmōnassa -ae, f (Δημώνασσα) Demonasa, Irova žena: Hyg.

Diālis -e (adj. k Diēspater, prim. Iuppiter)

1. Jupitrov: Dialis ab Iove Varr., fulmen Ap.; poseb. flamen Dialis Ci., L., T. = sacerdos D. Suet., v pl. tudi samo Diales: non licere Dialibus egredi Italiā T., cur Dialibus id vetitum? T.; od tod: apex Dialis L., Val. Max. (gl. apex), coniunx Dialis O. žena Jupitrovega svečenika, Diale flaminium Suet. dostojanstvo Jupitrovega svečenika; šalj. v besedni igri z dialis (: dies) = na (za) en dan: ante flamines (sc. Diales), nunc consules diales fiunt Ci. ap. Macr.

2. met. zračen: viae Ap.

Dīdō -ūs in (nav.) -ōnis, acc. Dīdō (Dīdūn le pri Atteius ap. Char.), f (Διδώ) Dido, boljše Didona, tudi Elissa, hči tirskega kralja Bela (Bēlus, Βῆλος), Sihejeva žena; ko ji je brat Pigmalion ubil moža, je pobegnila v Afriko in tam baje (ok. l. 888) ustanovila Kartagino: Enn. ap. Prisc., V., O. idr.

Diomēdēs -is, m (Διομήδης) Diomed,

1. iz Kalidona v Ajtoliji, Tidejev in Deipilin (Deïpilē) sin, Adrastov naslednik v Argih, eden najslavnejših grških junakov pred Trojo. Ko se je vračal iz razrušene Troje, mu je žena Ajgiala (Aegialēa) preprečila izkrcanje, zato se je preselil v Apulijo in, prijazno sprejet od kralja Davna, tam ustanovil več mest (poseb. Arpe [Arpi = Argyripa]). Njegovi tovariši so bili spremenjeni v čaplje, ker so ga po smrti preveč objokovali: H., O., Iust., Aug., Diomedis urbs (= Arpi) V., Diomedis campus (ravnica pri Kanah v Apuliji ob reki Avfidu) L. Adj. Diomēdēus (pri Mel., Plin. Diomēdīus) 3 (Διομήδειος) Diomedov: Iuv., enses O., furtum Stat. rop trojanskega paladija, arces Stat. mesta, ki jih je ustanovil Diomed, insula ali insulae Mel., Plin. ob apulski obali, agri Mart. v Ajtoliji, aves Serv. = v čaplje spremenjeni Diomedovi tovariši.

2. kralj traških Bistoncev, ki je svoje konje redil s človeškim mesom in ga je Herkul ubil: Serv., Diomedis equi Lucr. Od tod adj. Diomēdēus 3 (Διομήδειος) Diomedov: equi Aus., Cl.

Dircē -ēs, f (Δίρκη) Dirka,

1. hči sončnega boga, žena tebanskega kralja Lika (Lycus); ker je grdo ravnala s svojo sorodnico Antiopo, sta jo Antiopina sinova Amfion in Zetos (Ζῆϑος Zēthus) privezala na bika, da jo je vlekel za sabo, dokler ni izdihnila. Spremenila se je v studenec, ki je dobil njeno ime: Pl. (z acc. Dircam), Pr., Hyg.

2. omenjeni studenec severozahodno od Teb: O., Plin., Stat.; met. = Bojotija: Stat. — Od tod adj. Dircaeus 3 (Διρκαῖος) Dirkin, pesn. = tebanski, bojotijski: Amphion V., cycnus (= Pindarus) H., Thebae Pr., heros (= Polynices) Stat., catervae dente Dircaeo satae Sen. tr. iz zmajevih zob ustvarjene trume.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

Dōris² -idis in -idos, f (Δωρίς) Doris, Dorida, grško žensko ime, poseb.

1. Okeanova in Tetidina (Tethys) hči, Nerejeva žena in mati petdesetih Nereid (Nērēidēs): O., Hyg.; met. = morje: Stat., Doris amara V., hac Hyades Dorida nocte tenent O.

2. Dorida iz Lokride, žena sirakuškega tirana Dionizija I.: Ci., Val. Max.

3. neka ljubica: Pr., Iuv.

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

Ēlectra -ae, f (Ἤλεκτρα) Elektra, grško žensko ime, poseb.:

1. hči Okeana in Tetide (Thētȳs), Tavmantova žena: O.

2. Atlantova in Plejonina hči, Plejada, z Zeusom Dardanova mati: V., O., Hyg., Val. Fl. Od tod adj. Ēlectrius 3 Elektrin: El. tellus (= Samothrace) Val. Fl.

3. Agamemnonova hči, Orestova sestra, pozneje Piladova žena: H., O., Hyg., Vell., Iuv.

4. naslov drame: O., Suet.

Elpinīcē -ēs, f (Ἐλπινίκη) Elpinika, Kimonova polsestra in žena: N.

Ennius 3 Enij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je

1. Q. Ennius Kvint Enij, roj. v kalabrijskih Rudijah (Rudiae) l. 239, umrl l. 169, ustanovitelj rimskega umetnega, poseb. epskega pesništva, v katero je nam. saturnija uvedel heksameter. Spesnil je 18 knjig obsegajoči ep Letopisi (Annales), t.j. rimsko zgodovino od ustanovitve mesta do svoje dobe. Pisal je tudi tragedije, komedije, satire in pesmi filozofske vsebine. Ohranjeni so le odlomki njegovega pesništva: Ter., Ci., H., O., Q. idr. Od tod adj. Enniānus 3 Enijev: Sen. ph., Q., Gell.; subst. Enniāna -ōrum, n Enijevi izrazi: Gell.

2. L. Enn. Lucij Enij, neki rimski vitez: T.

3. Ennia Enija, Makronova žena: T.

Eriphȳla -ae, f in Eriphȳle -ēs, f (Ἐριφύλη) Erifila, Amfiarajeva žena; za zlato ogrlico, ki ji jo je podaril Polinik, je izdala moža; njen sin Alkmeon jo je pozneje zato ubil: Ci., V., O., Pr., Hyg.; pl.: multae Eriphylae Iuv. Od tod adj. Eriphȳlaeus 3 Erifilin: penates Stat.

Euadnē in Euhadnē -ēs, f (Εὐάδνη) Evadna,

1. Ifidova hči, žena Kapaneja, v čigar gorečo grmado se je vrgla, ko so ga sežigali: V., O., Pr., Hyg., Mart.

2. Nimfa, Azopova hči: O.

Euippē -ēs, f (Εὐίππη) Evipa, Pierova žena: O.