Franja

Ampsāga (Āmsāga) -ae, f (Ἀμψάγα) Am(p)saga, reka ob meji med Numidijo in Mavretanijo: Plin., M. — Soobl. Ampsācus -ī, m Ampsak: Mel.

Ampsānctus (Āmsānctus), večinoma v gen. Ampsānctī (Āmsānctī) (sc. lacus), m Am(p)sankt, Am(p)sanktsko jezero, vulkansko jezero blizu Ekulana (Aeculānum) na Hirpinskem z žvepleno izparino in svetiščem boginje Mefite (Mephītis); tam so si pesniki zamišljali vhod v podzemlje: Ci. idr., Amsancti valles V.; preg. zaradi zadušne izparine: duplicis Amsancti pestis Sid.

Ampsivariī -ōrum, m Ampsivarijci, germ. ljudstvo ob bregovih dolnje Emse: T.

amptruō (antruō, pri P. F. andruō) -āre pri salijskem bogoslužju plešoč skakati: Luc. ap. Fest.

ampulla -ae, f (demin. amphora) stekleničica, mazilnica, lepotilnica: Pl., Plin., Mart., Ap., si ad vitam, quae cum virtute degatur, ampulla aut strigilis accedat Ci.; pesn. pren. nadutost: proicit ampullas et sesquipedalia verba H.

ampullāceus 3 (ampulla)

1. stekleničast, betast: pira a collo ampullacea Plin.

2. od (usnjate) tikve (prihajajoč): corium Col.

ampullārius -iī, m (ampulla) stekleničar: Pl.

ampullor -ārī (od Horacija iz ampulla [lepotilnica] tvorjena beseda) vzneseno ali (v slabem pomenu) naduto govoriti ali pisati (pesniti): an tragica desaevit et ampullatur in arte? H.

ampullula -ae, f (demin. ampulla) stekleničica: Eccl.

amputātiō -ōnis, f (amputāre) odrezovanje, odrez, rez, odsekavanje, odsek: sarmentorum (naspr. immissio) Ci., linguae Val. Max., membrorum Aug., digitorum Cod. Th., capitis Ulp. (Dig.) obglavljenje, odsekanje glave; met. odrezana mladika: Plin.; pren.: a. vocis Cael., Isid. izguba glasu, a. pulsūs prenehanje utripa, a. omnium delictorum Arn. iztrebljanje, iztrebitev.

amputātōrius 3 (amputāre) ki služi za odrezovanje: Th. Prisc.

amputātrīx -īcis, f (amputāre) obrezovalka; pren.: vitiorum Ambr.

amputō -āre -āvi -ātum (ambi in putāre)

1. agr. nekoristne in škodljive dele odrez(ov)ati, odsek(av)ati, obrez(ov)ati, prirez(ov)ati, (o)trebiti (naspr. immittere): circumcidat, amputet Ci obreži (vse), odreži (nekoristne in škodljive dele), a. vitem ferro Ci., inutiles falce ramos H., proximas viti radices Q., cacumen (ulmi) Plin., gemmas post triennium a matre Col.; pren.: ramos a. miseriarum Ci.

2. telesne dele odrez(ov)ati, odsek(av)ati, odvze(ma)ti (posebno medic.: membra, pedes, manus auresque, manum gladio, ferro crus, pedes securibus Cu., ex ipso vertice capillos Plin. iun., aurem alicuius T., caput T., Suet., manūs Sen. ph., Suet., humeros trunco tenus, ossa Sen. tr., exoletos Sen. rh. skopiti; z ugrizom odvzeti, odgrizniti: caudam, testes Plin.; pren.: in rei publ. corpore... quidquid est pestiferum, a. Ci., scabiem Col.; pesn. pren. (o mrazu): fractos asper rigor amputat artus Sil.

3. pren. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: sententiarum circumcidere et amputare multitudinem Ci., longa colloquia Sen. tr., legionum numerum T., infracta et amputata loqui Ci. pretrgano in nepovezano govoriti, populi pars amputatur Ci. je prikrajšan.

Ampycus -ī, m (Ἄμπυκος; prim. Ampyx) Ampik, gr. moško ime,

1. Japetov sin, pevec in Cererin svečenik, usmrčen na Perzejevi svatbi: O.

2. Lapit, Pelijev (Pelias) sin, oče vedeževalca Mopsa: Hyg. — Od tod patronim Ampycidēs -ae, m (Ἀμπυκίδης) Ampikid = Mopsus: O.

Ampyx -ycis, acc. -yca, m (Ἄμπυξ) Ampik, gr. moško ime,

1. Finejev tovariš, nasprotnik Perzeja, ki ga je ob svoji svatbi okamnil z Meduzino glavo: O.

2. neki Lapit, ki je na Pritojevi svatbi ubil Kentavra Oikla: O.

Āmsāga, gl. Ampsāga.

Āmsānctī, Āmsānctus, gl. Ampsānctus.

amsegetēs -um, m „obpotniki“ = ljudje, katerih zemljišča mejijo s potjo: P. F.

amterminī -ōrum, m (amb[i] in terminus) „ob mejah rim. ozemlja prebivajoči“, obmejniki, obmejni prebivalci: P. F.