Franja

aēneolus 3 (demin. aēneus) lično iz medi (brona) izdelan: Petr.

Aenēsī (Aenēsiī), gl. Aenēās.

aēneus, star. ahēneus 3

1.
a) brončen, iz brona, meden: Pl., Ca., Varr., Cu., Gell., candelabra, equus, statua Ci., columna L., loricae Ci., N., signa H.; subst. aēneum -ī, n bronasta posoda: Ca., Plin.
b) bronaste barve, rdeče rumen: barba Suet.

2. pren.
a) bronast, jeklen = trden kakor bron ali jeklo, nepremagljiv: turris H., O., hic murus aēneus esto H. trden.
b) aēnea proles bronasti (železni) rod, bronasta (železna) doba: O.
c) v denar spremenjen: frumentum Cod. Th.

Aeniānes -um, m (Αἰνιᾶνες) Eniani, staro gr. ljudstvo v južni Tesaliji na obronkih gore Ojte: Ci., L.

Aenīdēs -ae, m (Αἰνίδης) Enid,

1. gl. Aenēās.

2. potomec Eneja (Αἰνεύς), Kizikovega očeta; od tod pl. Aenīdae = Kizičani, preb. mesta Kizika (Cyzicum): Val. Fl.

aenigma -atis, n (αἴνιγμα)

1. uganka, zagonetka: O., Gell., Vulg.

2. pren.
a) zagonetnost = temen (nejasen) namig: Petr., Iuv., somniorum Ci. Oppiorum Ci. ep., pervenit res usque ad aenigma Q. do zbadanja.
b) zagonetka = pretemna (torej napačna) alegorična razložitev (ret.): Ci., Q.
c) skrivnostni nauk, skrivnost: Aegyptiorum aenigmata Arn.

aenigmaticus 3 (aenigma) zagoneten: Cass.

aenigmatista -ae, m (aenigma) pesnik in pevec ljudskih pesmi: Aug., Sid.

aēnipēs, star. ahēnipēs, -pedis (a[h]ēnus in pēs) z bronastimi nogami: boves O.

Aēnobarbus (Ahēnobarbus) -ī, m (aēnus, ahēnus in barba) Aenobarb = "Rdečebradec", priimek Domicijevega rodu; znan je zlasti Cn. Domitius Aēnobarbus Gnej Domicij Aenobarb, Agripinin mož, Neronov oče: Suet.

Aenos, gl. Aenus.

aēnulum -ī, n (demin. aēnum) bronast kotliček: P. F.

Aenus (Aenos) -ī

1. fem. = (Αἶνος) En, mesto v Trakiji ob izlivu reke Hebra (današnje Marice): Ci. idr. Od tod preb. Aeniī -ōrum, m (Αἴνιοι) Enci: L.

2. masc. = reka En (zdaj Inn): ad occupandam ripam Aeni fluminis T.

aēnus, star. ahēnus 3, star., pozneje bolj pesn. soobl. = a(h)ēneus

1. bronast, meden: Ca., Lucr., falx V., O., thorax, crateres V.; pesn.: lux V. lesk brona. Od tod subst.
a) aēnum in ahēnum -ī, n (sc. vas) bronasta, (medna) posoda, bronast kotel: Ca., H. idr., litore aēna locant V.; poseb. kotel za kuhanje barv, barvarski kotel: Tyrium O. velleribus quisquis ahēna paras
b) aēna -ae, f bronast, poseb. barvarski kotel: Plin.

2. pesn. pren.
a) bronast, jeklen = trden kakor bron ali jeklo, nepremagljiv: manus H., iuga Val. Fl.
b) trd kakor bron ali kamen, neizprosen: corda Stat.

Aeolēs (star. in nav. obl. Aeole͡is in Aeolīis) -um, m (Αἰολεῖς) Eolci, eno izmed štirih glav. gr. ljudstev, imenovano po svojem mitičnem pradedu Eolu, Helenovem sinu (prim. Aeolus). Eolci so sprva prebivali v Tesaliji, od koder so se razširili po Peloponezu, prešli na otok Lezbos in v severozahodno Malo Azijo: Varr., Ci., Prisc. idr. Od tod adj.

1. Aeolius 3 (Αίόλιος) eolski (poseb.): puella (= Sappho) H., fides (-ium) H., carmen H., lyra O., plectrum Pr. Od tod Subst.
a) Aeolia -ae, f (sc. terra) = Aeolis, Eolija, severozahodna maloazijska obala od reke Herma do Helesponta z 12 mesti: Ci., N., Plin.
b) Aeoliī: Vell., Serv. ali Aeolī: Mel., Cornutus ap. Cass. -ōrum, m maloazijski Eolci.

2. Aeolicus 3 (Αἰολικός) eolski: gens Plin. littera Q.

3. Aeolis -idis, acc. -ida, f (Αἰολίς, sc. γῆ) Eolida, maloazijska Eolija (gl. pri Aeolia): N., L. idr.; v širšem pomenu Eolija s Troado vred: Mel., Plin.

Aeolidēs, gl. Aeolus.

aeolipilae -ārum, f (Aeolus in pila žoga) vetrna obla, priprava za ugotavljanje jakosti vetrov: Vitr.

Aeolīs -um, m in Aeolis -idis, f, gl. Aeolēs.

Aeolus, pesn. Aeolos -ī, acc. -on (O.), m (Αἴολος) Eol, moško ime.

1. Helenov sin, Devkalionov vnuk, kralj v tesalski Magneziji, heros eponymos eolskega plemena: Hyg., Serv.

2. Hipotov (Hippotes) sin, vladar Eolskega (Liparskega) otočja, po poznejšem mitu bog vetrov: V., O., Plin. (ki ga napačno imenuje Helenovega sina), Cl. (ki prestavlja njegovo bivališče v Trakijo).

3. Trojanec, Enejev tovariš: V. (Aen. XII., 542) — Od tod patronim Aeolidēs -ae, m (Αἰολίδης) Eolid, Eolov potomec
a) = Sisyphus H., O. ali Athamas: O. ali Salmoneus: O., kot sinovi magnezijskega kralja Eola, pesn. tudi njegova vnuka: Kefal (Cephalus), Dejonov sin: O., in Friks (Phrixus), sin Atamanta: Val. Fl.
b) hortator scelerum Aeolides (= Ulixes), ker je Odisejevo mater Antiklejo pred njeno poroko z Laertom baje onečastil Sizif: V.
c) Misenus Aeolides V. sin nekega Trojanca Eola.
č) Clytius Aeolides V., ker je bil Eolec, njihov mitični praoče pa je magnezijski Eol. V pl. Aeolidae -ārum, m Eolidi, šest sinov boga vetrov: O. Adj. Aeolius 3 Eolov ali Eolidov, in to

1. = magnezijskega kralja Eola ali njegovih potomcev: postes (= Atamantovi) O., senex (= Sisyphus) Sen. tr., aurum ali vellus Val. Fl. ali pecus Mart. zlato runo, zlatoruni oven (ki je nesel Atamantova otroka Helo in Friksa, vnuka boga Eola), Aeolia Helle O.

2. = Eola, boga vetrov: virgo (= Canace) O., procellae V., tyrannus (= Aeolus) O., antra O. votline, v katere zapira Eol vetrove; od tod Subst. Aeolia -ae, f (sc. insula, Αἰολία, sc. νῆσος) Eolov otok (Stromboli), najsevernejši otok Liparskega otočja: V., Val. Fl.; v pl. Aeoliae insulae Eolovo (Liparsko) otočje pred severno sicilsko obalo (največji otok je Lipara, pri V. Aeolia Liparē, še zdaj Lipari): Plin. isto otočje imenuje Mel. Aeoli insulae, Iust. insulae Aeolides. Na enem teh otokov so si predstavljali bivališče bogov Eola in Vulkana. Aeolis -idis, f Eolova: insulae Iust.; patronim Aeolis -idis f (Αἰολίς) Eolida, Eolova hči = Canace ali Alcyone: O.

aeōn -ōnis, m (gr. αἰών večnost) eon, neke vrste svetovni duh po nauku krivoverca Valentina: Tert.